V spremstvu strokovnjaka iz Arboretuma Volčji potok smo si danes ogledali številne zelenice oziroma drevesa v mestu. Rezultat obiska arborista bo poročilo z napotki o negi dreves in o mogočih nadomestnih zasaditvah, poročilo pa bodo lahko uporabili tudi upravniki stanovanjskih blokov v komunikaciji s stanovalci.
Občinska uprava bo (tudi v komunikaciji in sodelovanju z javnostjo) skrbela za sistematično upravljanje zelenih površin, zlasti mestnih dreves, seveda pa v skladu s prioritetami in finančnimi zmožnostmi v okviru občinskega proračuna. Mestna drevesa so za številne prebivalce velikega pomena bodisi v pozitivnem smislu, ker so lepa, lepšajo podobo mesta, nudijo hlad in senco, bodisi v negativnem smislu, če jim rinejo v okna in na balkone, ovirajo vozila (npr. avtobuse), lahko poškodujejo premoženje in podobno. Vsekakor drevesa v mestih z naraščajočimi podnebnimi spremembami pridobivajo na svojem pomenu, vse bolj pogosti izredni vremenski dogodki pa narekujejo takšno ravnanje z drevesi, da ne bodo predstavljala nevarnosti.
Bistriške platane so v veliki večini zdrave, nekatere pa potrebujejo odstranitev asfalta ob vznožju in nadomestitev z vodoprepustnimi tlakovci. Le manjše število dreves ob blokih je potrebno odstraniti in jih nadomestiti z novimi, primernejšimi, večini le skrajšati vej(ic)e, zato da krošnje odmaknemo od pročelij, na primer le s teleskopskimi škarjami. Nekatera mlada drevesa so poškodovana zaradi nepravilne košnje, zelo mlada drevesa je treba poleti zalivati, saj potrebujejo dobre pogoje za dobro ukoreninjenje. Namesto invazivnega lovorikovca je veliko primernejša zasaditev žive meje s sicer v naših krajih že pogosto fortinijo ..., komentarjev in nasvetov pa je arborist natrosil še veliko. Pregledal je tudi nekatera drevesa, ki se nahajajo na zasebnih zemljiščih, njihove suhe veje pa lahko ogrožajo ljudi in vozila na pločnikih in cestah.
Arboristov pogled nam je odstrl tudi nekatera zanimiva mestna drevesa, ki jih sami zlahka prezremo. Na primer lepo rdečelistno bukev na robu parka pri Sokolskem domu, cercidifil ali japonski brstičnik, ki so ga sami zasadili prebivalci bloka v Ulici 7. maja, metasekvojo v Kindlerjevem parku, ginko, kateremu bi treba dati več prostora izpod krošnje sosednjega drevesa, ki ga prerašča itd.
Opozoril je na ponekod nestrokovne ali pretirane in škodljive posege v krošnje, zlasti pa na neprimerna obglavljenja dreves. "Obglavljeno drevo doživi močen šok, ker se mu je odstranila vsa krošnja, vsi deli, ki proizvajajo hrano. To drevo postane nevarno drevo. Drevo bujno odžene, obenem pa začne od znotraj trohneti. Vse te veje, ki na novo poženejo, pomenijo težo, ki pritiska na strohnjen ostanek veje, kar povzroča nevarnost. Drevo postane krhko, popolnoma uničeno, skrajša se mu življenjska doba, nima več funkcije v prostoru."
