Mednarodni dan (nepremičnih) spomenikov in spomeniških območij praznujemo že od leta 1982 naprej, ko ga je razglasilo Mednarodno združenje za spomenike in spomeniška območja ICOMOS. Leto kasneje ga potrdila tudi Generalna skupščina organizacije UNESCO.
Letos mineva tudi 60 let od nastanka Beneške listine, ki je osrednji mednarodni dokument na področju varovanja nepremične kulturne dediščine.
Opredelitev dediščine za spomenik nastane na predlog strokovnega vrednotenja javne službe, ki jo pri nas opravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Rpublike Slovenije. Odločitev o tem pa je politična, saj spomenike lokalnega pomena potrjujejo občinski sveti, državnega pomena pa državni zbor. Ob tem pa obstaja še registrirana dediščina, pod katero se smatra dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine in ki ni spomenik.
V občini Ilirska Bistrica je trenutno štiriintrideset spomenikov. Od tega jih ima triintrideset status spomenika lokalnega pomena, eden pa ima status državnega pomena. Vseh enot nepremične kulturne dediščine, ki ima status dediščine, je 154. Od tega devetindvajset arheoloških najdišč. Pet enot nepremične kulturne dediščine ima status priporočilne dediščine.
Vir za število spomenikov in registrirane dediščine je Register kulturne dediščine, zaradi seštevanja je možno rahlo odstopanje. Pregled nepremične kulturne dediščine je bil opravljen na začetku marca 2024.
Register kulturne dediščine je javno dostopen na povezavi Ministrstva za kulturo: https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ (18. 4. 2024).
Zadnji razglašen spomenik lokalnega pomena na ozemlju današnje občine Ilirska Bistrica je cerkev sv. Antona Padovanskega na Ostrožnem Brdu. Strokovne podlage za razglasitev cerkve je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, odločitev pa je sprejel občinski svet na občinski seji 25. januarja letos. Občina Ilirska Bistrica pripravlja tudi predlog za razglasitev spomenika padlim borcem 4. jugoslovanske armade, prekomorcem ter domačinov v drugi svetovni vojni na Hribu svobode za spomenik državnega pomena. Ker je dediščina izrednega pomena za ohranjanje lokalne identitete, si bo Občina Ilirska Bistrica še naprej prizadevala za njeno ohranjanje v najširšem smislu besede, pri čemer bo še naprej vključevala lokalno prebivalstvo in upoštevala načela stroke.
Aneja Rože,
Občina Ilirska Bistrica
