Novice Ilirska Bistrica

Sedmi kongres mladih raziskovalcev Biosfernega območja Kras in porečja Reke

Objavljeno dne 12. junij 2016

V četrtek, 2. junija 2016, se je v Promocijsko kongresnem centru Pr Nanetovh na območju parka Škocjanske jame odvil sedmi kongres mladih raziskovalcev Biosfernega območja Kras in porečja Reke. Učenci 3. do 9. razreda štirih osnovnih šol iz Kuteževega, Ilirske Bistrice in Divače, ki so del Mreže šol parka Škocjanske jame, so predstavili štirinajst raziskovalnih nalog tako s področja biologije, kemije, fizike, prometa kot etnologije. Na koncu so prisluhnili strokovnemu predavanju Stanka Gomboca o metuljih ter se seznanili z delom profesionalne fotografinje Anje Čop iz Pirana, ki se na najvišji ravni (National Geographic) posveča naravoslovni fotografiji.

Poglejmo si letošnje prispevke osnovnošolcev.

Učenki Tjaša Kobal in Eva Švigelj iz OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača sta pod mentorstvom Martine Vrabec pod drobnogled vzeli sladkane pijače ter njihove škodljive vplive na naše zdravje. Pri tem sta izhajali iz podatka, da smo Slovenci prvi po količini zavžitih sladkih pijač v Evropi. V kateri vrsti sadja in zelenjave je vitamina C največ sta med drugim dokazovali Anja Metlikovec in Mia Ražem pod mentorstvom iste učiteljice. Paličnjake so predstavili divaški učenci Marjan Reberc, Manca Urh in Tjaša Tominc mentorice Mirjam Trampuž.

Kaj so počeli otroci tekom dne v času starih staršev, staršev in danes so pod mentorstvom učiteljice Vere Frank raziskale učenke Lara Šetina, Nika Štefančič in Eva Rojc iz OŠ Podgora Kuteževo. V napovedovanju vremena z opazovanjem narave pa sta nas izprašali učenki iste mentorice Nina Uljan in Živa Iskra. Pod mentorstvom Jane Smajla sta Koćanca Gašper Perovič in Luka Vičič raziskala energijo vode in možnost njenega izkoriščanja s posebnim poudarkom na zgodovini razvoja le-tega. Različne vzorce vode so s čebulnim testom pod vodstvom iste mentorice preverjali učenci Kristjan Celin, Jan Krivograd in Timotej Štefančič in pri tem zagrešili več napak, jih prepoznali in zabeležili z željo, da jih naslednje leto odpravijo. Tako Vera Frank kot Jana Smajla pa sta bili skupaj mentorici raziskovalne naloge Urške Jaksetič in Elene Morelj, ki sta popisali stanje pred in po različnih posegih na reki Reki namenjenih regulaciji strug in obnovi mostov. Prišli sta do zaključka, da bi bilo vselej potrebno izvesti raziskave o vplivih na okolje pred in po izvedbi tovrstnih posegov v naravo.

Učinke obvoznice v Ilirski Bistrici so pod mentorstvom Anice Brožič in Nine M. Sedmak merile učenke Nuša Batista, Špela K. Frank, Klavdija Škrlj, Tamara Tomšič, Lara Zadnik in Polona Zadnik iz OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Na podlagi štetja prometa so zaključile, da se je sicer promet skozi Ilirsko Bistrico z izgradnjo obvoznice razbremenil, vendar še vedno večino vozil vozi skozi center mesta. Tretješolca Nina Ferlež in Matevž Bremec sta pod mentorstvom Nevice Iskra pod drobnogled vzela medveda.

Učenki Anja in Maja Drožina iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica sta pod mentorstvom Nade Šircelj zbrali ljudska verovanja o štiriperesni deteljici v Mali Bukovici. Nika Štemberger in Martina Grbec pa sta se pod mentorstvom Benjamine Frank posvetili spoznavanju kresnih rastlin. Pod mentorstvom Mateja Grahorja so učenci Marko Iskra, Nika Boštjančič in Anja Jaksetič preučevali ali lahko rastline uspevajo v vesolju, Ana Mari Možina pa se je posvetila vprašanju izgradnje vodne turbine s čim večjim izkoristkom.

Po krajšem premoru smo udeležence kongresa povabili, da prisluhnejo še dvema predstavitvama, ki sta jih za njih pripravila že uveljavljena strokovnjaka.  Da bi učence še bolj spodbudili k raziskovanju smo v goste povabili profesionalno fotografinjo Anjo Čop in metuljarja Stanka Gomboca. Obema je skupna vsakokratna predanost nalogi, ki je nujna tudi za vsakršno raziskovalno delo. Če si Anja želi poslikati čimveč nedotaknjenih pokrajin, živali in žuželk, ki izginjajo in je v vsak tak projekt pripravljena vložiti dve leti, pa zanimanje za metulje, ki Stanka spremlja od otroštva, slednjemu pomeni nekakšno »duševno hrano«, saj se profesionalno ukvarja z informatiko. Učence je seznanil s številnimi izjemno zanimivimi podatki.

Izvedeli smo, da so tudi žuželke, med katerimi najdemo veliko metuljev, aktivne ponoči, ker imajo takrat manj sovražnikov. Vrst nočnih metuljev je bistveno več kot dnevnih. Vidijo v ultravioličnem spektru, zato zaznajo več barv kot ljudje, vidijo ponoči in se orientirajo po odboju ultraviolične svetlobe. Sporazumevajo se s kemijskimi substancami. Za njih je značilno, da se hranijo samo z eno vrsto rastline. Če ta umanjka, umanjka tudi metulj. Večina metuljev sliši, saj se le tako lahko ubranijo pred netopirji, čigar glavna hrana so. Če je na svetu opisanih 170 000 vrst metuljev, jih najdemo v Sloveniji blizu 3600, od tega 219 na rdečem seznamu. Zanimivo je tudi, da so nekateri metulji čisto pravi selivci. Smrtoglavec tako leti od našega krompirja na katerem se redijo njegove gosenice do juga Afrike in nazaj. Na »dolgotrajno preseljevanje« posameznih vrst pa seveda vplivajo tudi klimatske spremembe.

Tokratni kongres je izzvenel z ugotovitvijo, da vedno več učencev svojo raziskavo zastavi na podlagi uvodne hipoteze, predstavitve metode dela, raziskave in sinteze z ugotovitvami. Mlade raziskovalce smo obenem spodbudili, da tudi pri etnoloških nalogah skušajo najti, nakazati in morda razviti aplikacijo popisanih, raziskanih in krajevno ter časovno dobro dokumentiranih vsebin za sodobni čas.

kongres_2G

Pripravila: Darja Kranjc

Fotografije: Darja Kranjc 

Na prejšnjo stran