PSI IN PIROTEHNIKA

datum: 27.12.2018

kategorija: Glasilo - Občina

Medtem ko nas (vsaj večina) december povezuje s prijetnimi obveznostmi in druženji, pa predstavlja mesec december marsikateri živali (predvsem psom) neizmeren strah in stres.

pes1

Medtem ko nekateri psi prenašajo pokanje petard in ognjemetov brez kakršnega koli vznemirjenja, pa predstavlja omenjena zabava za druge stres ali celo strah, ki močno spremeni njihovo vedenje. Strah pred pokanjem izvira bodisi iz negativnih izkušenj ali pa iz nenadnosti samega poka, ki je za psa presenečenje. Zavedati se moremo, da psi bistveno bolje slišijo od ljudi (ljudje slišimo zvoke do 20 000 Hz, psi pa do 65 000 Hz), slišijo pa tudi zvoke, ki so štirikrat bolj oddaljeni (do 6 km).

 

Prestrašeni psi se tresejo, lajajo, cvilijo, grizejo pedmete v svoji bližini, zavračajo hrano, se slinijo, bežijo, se skrivajo, nenadzorovano urinirajo, bruhajo in imajo prebavne motnje. Poleg tega pa povzročajo pirotehnična sredstva pogosto tudi neposredne fizične poškodbe – zlasti opekline, poškodbe oči, ustne votline in glave, saj psi pogosto zamenjajo pirotehnična sredstva za igrače.  

 

K zmanjšanju strahu pred poki pirotehničnih sredstev lahko veliko pripomoremo lastniki psov. Zelo pomembno je, da smo mirni in sproščeni. Pes se močno zanaša na svojega lastnika, poleg tega pa je odziv na pok pogosto povezan s socializacijo in vzgojo psa. S svojim obnašanjem jim damo vedeti, da se ne dogaja nič posebnega, medtem ko naš nemir in skrb še poglobita njihovo stisko. Če je le možno, psa ne puščamo samega. V primeru, da je pes preplašen ali nemiren, ga ne božajte in ne trepljajte. To namreč zanj predstavlja nagrado in potrjuje njegovo obnašanje, zato se bo v podobni situaciji zopet obnašal enako. Strah pred poki se pri psu z leti (predvsem zaradi človekovega neprimernega vedenja) samo še stopnjuje. Prav tako psa nikoli ne kaznujmo ali grajajmo, saj ga je dejansko strah in ne ve, kaj se dogaja.

 

Stres svojega štirinožnega prijatelja močno omilimo tudi z namestitvijo v varno in udobno okolje, kjer se počuti domače. Prostor čim bolj zatemnimo in izoliramo ter poskusimo preusmeriti njegovo pozornost z radijskim ali televizijskim sprejemnikom in z igračami. Če je pes zunaj, se prepričajmo, da ne more pobegniti. V času uporabe pirotehnike pa mu omogočimo prijetno notranje okolje, kot je na primer garaža.

 

Sprehode opravljajmo v času, ko je pokanja najmanj. Poleg tega pa prijetna utrujenost poskrbi, da se pes manj časa ukvarja z okolico. Na sprehodu vedno uporabljajmo povodec, saj se pogosto zgodi, da nenaden pok psa prestraši, zato nam lahko pobegne. Pes naj ima na ovratnici kontaktne podatke lastnika. V najboljših primerih so takšni psi vrnjeni lastniku, vendar se nemalokrat zgodi, da so v novem okolju popolnoma dezorientirani in zato tudi pogoste žrtve prometnih nesreč. Za sprehod izbirajmo mirne kraje in se izogibajmo mest. Seveda trg z ognjemetom in novoletnim dogajanjem ni primeren kraj, ki bi ga obiskali s svojim štirinožnim prijateljem.

 

 

Na pokanje psa lahko navadimo s pomočjo posnetkov pokov ali serije pokov, ki ga predvajamo pri majhni jakosti zvoka, vendar se moramo tega lotiti že več mesecev pred decembrom. Ko pes na predvajane zvoke odreagira na željeni način (ni preplašen), ga pohvalimo. Nato jakost in pogostost predvajanih pokov postopoma stopnjujemo. V primeru, da ga obide strah, pa trening prekinemo.

 

Pogosto strahu pred pokom ali nevihto kljub delu s strokovnjaki ni možno povsem odpraviti. Če imamo doma odraslega psa, ki se boji pokanja, mu lahko pomagamo z naravnimi pripravki, kot so feromoni (DAP – »hormoni sreče«), z zeliščni pripravki na osnovi baldrijana ali triptofana, pomirjevali in homeopatski zdravili. Psu nikoli ne dajajmo pomirjeval ali drugih zdravil, ki jih ni prepisal veterinar, saj je potrebno izbrati primerno vrsto pomirjeval in v primernem odmerku.

 

V novem letu vam želimo veliko veselja z vašimi štirinožnimi prijatelji. 

 

Ekipa Veterinarske ambulante Vetris

 

 


 



 

 

 

 

 

ar©tur