Letošnji občinski nagrajenci

datum: 19.06.2020

kategorija: Glasilo - Občina

V sredo, 17. junija 2020, so bila na sprejemu podeljena letošnja občinska priznanja.

Plaketa Občine Ilirska Bistrica za družbene dejavnosti

 

Laura Novak

 

Laura Novak je vzgojiteljica, ki zadnjih 17 let dela kot učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja OŠ Dragotina Ketteja, kjer skrbi za najmlajše učence, prvošolčke.

Laura je na šoli sinonim za neumorno navdihujočo snovalko in ustvarjalko, ki ji nikoli ne zmanjka idej. Iz povsem preprostih, največkrat odrabljenih stvari, z učenci ustvarja čudovite stvari. Domisli se poučnih in zabavnih zgodbic, ki jih obogati z lastnimi ilustracijami, nepozabnih otroških igric, pesmic … in kar je najboljše – vse to zna lahkotno in z magično spretnostjo prenašati na učence, s katerimi preživlja nikoli dolgočasne ure podaljšanega bivanja.

Laurino desetletje dolgo raziskovalno delo na področju vzgojnih in izobraževalnih motivacijskih prijemov je prikazano v njenem avtorskem priročniku Pika Nai, ki podpira bralno pismenost v najširšem pomenu besede; ki korenini na čustveni komunikaciji, z njo pa tudi na vzgoji srca. Učenci se v glavni književni osebi literarnega dela priročnika zlahka prepoznajo in pri tem ozaveščajo in vrednotijo lastno doživljanje. Laura ve, da inteligenca in znanje ne delujeta brez srca in da se največ naučimo od tistih, ki nas nagovarjajo na ravni čustev. Njeno delovanje je prežeto z iskreno vnemo, ki človeku narekuje, da uresniči sebe, če uresniči potrebe nekoga drugega. Priročnik so poleg praktikov pohvalili tudi na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Avtorica se je svojemu deležu od prodanih izvodov odpovedala v prid učencem oz. šolskemu skladu OŠ Dragotina Ketteja.

Laura ima zlate roke in nadvse dobrotljivo srce, kar so prepoznali tudi bralci revije Naša žena/Ženska, ki so jo z glasovanjem v okviru akcije Ljudje odprtih rok izbrali za dobrega človeka leta 2019.

Vzgojno-izobraževalno delo Laure Novak bogati kulturno in družbeno življenje naših najmlajših občanov in njihovih svojcev, občinsko priznanje pa ji bo velika spodbuda za nadaljnje kreativno ustvarjanje z najmlajšimi.

 

 

Plaketa Občine Ilirska Bistrica za področje športa

 

Martin Zdauc

 

Član Balinarskega kluba Ilirska Bistrica Martin Zdauc se je z balinarskimi kroglami spoznal precej pozno, saj je z aktivnimi treningi balinanja pričel šele s 15. leti. S svojim izjemnim talentom je večkrat  sodeloval na raznih tekmovanjih. Z državno reprezentanco se je leta 2007 udeležil tekmovanja v četveroboju narodov v Franciji. Leta 2008 je bil državni reprezentant tudi v četveroboju narodov v Kopru in leto zatem še v peteroboju narodov v Miljah. Žal je nato zaradi poškodbe roke izgubil status državnega reprezentanta. Kljub vsemu je nadaljeval z uspešno igro v različnih balinarskih klubih Slovenije, Italije in Hrvaške. Leta 2016 je postal član Balinarskega kluba Ilirska Bistrica, ki že vrsto let uspešno nastopa v prvi državni ligi. 16. 9. 2018 je v dresu Balinarskega kluba Ilirska Bistrica osvojil kar dva naslova državnega prvaka v Sežani, ko je v svoji disciplini hitrostnega zbijanja le za dve točki zaostal za svetovnim rekordom, in 23. 9. 2018 na Krimu, ko je postal državni prvak v bližanju in zbijanju krogel.

Njegove izjemne dosežke je prepoznala tudi Balinarska zveza Slovenije, ko ga je razglasila za balinarja leta 2018. Leta 2019 je kot najboljši igralec kluba dodal tudi svoj delež pri osvojitvi Evropskega pokala C2 in osvojitvi naslova državnih prvakov v 1. državni ligi, kar pomeni, da se je BK Ilirska Bistrica po dolgih letih vrnil v slovensko Super ligo, kjer nastopa 10 najboljših balinarskih ekip. 

 

Martin Zdauc je z doseženimi uspehi v veliki meri prispeval k prepoznavnosti Balinarskega kluba Ilirska Bistrica na državni ravni in k promociji balinanja znotraj občine Ilirska Bistrica.

 

 

Spominska plaketa Občine Ilirska Bistrica

 

Srečko Šestan

 

Srečko Šestan, doma iz Vrbovega, se je rodil leta 1955. Po poklicu je univerzitetni diplomiran inženir lesarstva, ki je na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje zaposlen že od leta 1996. Leta 2012 je bil imenovan za poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.

 

Srečko Šestan je sodeloval pri vodenju zaščite in reševanja v vseh večjih naravnih in drugih nesrečah, ki so se zgodile v preteklem obdobju na območju naše države. Ima obsežne operativne in vodstvene izkušnje na področju zaščite, reševanja in pomoči. Je član različnih medresorskih skupin in komisij na širšem področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

 

Ključno vlogo je »odigral« februarja 2014, ko je bila vsa država v ledenem oklepu. Takrat je usklajeval delo tisočev gasilcev, vojakov in prostovoljcev. 

 

Eno ključnih vlog ima tudi letos pri usklajevanju in izvajanju ukrepov pri obvladovanju in zajezitvi epidemije koronavirusa.

 

Srečko Šestan si za večletno požrtvovalno, strokovno in uspešno delovanje na področju zaščite in reševanja ter glede na izkazan prispevek k umiritvi in odpravi kriznih razmer v zadnjem obdobju zasluži priznanje za svoje požrtvovalno delo – Spominsko plaketo Občine Ilirska Bistrica.

 

 

Spominska plaketa Občine Ilirska Bistrica

 

Foto atelje Maraž

 

Foto atelje Maraž deluje v Ilirski Bistrici častitljivih 100 let. Maraževi so leta 1920 prvi atelje uredili na območju nekdanje tovarne Topol v bistriškem Guranjem kraju, po devetih letih pa so se preselili v novo zgrajeno družinsko hišo s fotografskim ateljejem v Cankarjevi ulici 7. Foto atelje je na tej lokaciji deloval vse do leta 2018, ko je 4. aprila 2018 zaživel v novih in sodobnejših prostorih v Rozmanovi ulici 11.

 

Maraževi se v svoji stoletje dolgi zgodovini niso ukvarjali zgolj s fotografijami ljudmi in svečanih dogodkov v studiu, temveč so veliko fotografij posneli tudi na terenu, zato je njihov arhiv pravi zaklad bistriške zgodovine. Na podlagi originalnih fotografij so izdali lepo število črno-belih in barvnih razglednic krajev na Bistriškem ter posebno publikacijo z izjemno dokumentarno vrednostjo iz svojega arhiva. Zgodovino ateljeja so upodobili na jubilejni spominski razglednici, s fotografijami pa so opremili tudi prvotno spominsko sobo pesnika Dragotina Ketteja na Premu.

 

Vsa družina Maraž je med drugo svetovno vojno delala za partizane. Emilov oče Silvester in stric Dominik sta s fotografskim objektivom beležila aktivnosti partizanov, požige vasi in dogajanja na terenu. Foto atelje Maraž še vedno hrani izjemno dragocen arhiv vseh v  2. svetovni vojni požganih brkinskih vasi. Emil Maraž je za ohranitev fotografskega materiala o požigu vasi Lipa na Hrvaškem prejel posebno priznanje Občine Matulji in Združenja antifašističnih borcev in antifašistov Liburnija Matulji, po njegovi poti pa uspešno hodi tudi hči Mateja, ki je leta 2014 prevzela vodenje družinskega ateljeja. 

 

Arhiv fotografske družine Maraž predstavlja neprecenljivo zgodovino Ilirske Bistrice, Reške doline, Brkinov in Snežnika. Foto atelje Maraž je v teh krajih že dolga desetletja sinonim za vse, kar je povezano s fotografijo. V Ilirski Bistrici namreč ni družine, katere prvi fotografski posnetki ne bi bili narejeni prav v Maraževem studiu in ni družinskega arhiva, v katerem ne bi bila vsaj kakšna stara bistriška razglednica, ki jo je posnel ali obdelal kdo izmed Maraževih.

 

 

Spominska plaketa Občine Ilirska Bistrica za leto 2020

 

Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, Organizacijska enota Ljudska univerza

 

Začetki organiziranega izobraževanja odraslih v občini Ilirska Bistrica segajo v leto 1960, ko je 23. aprila Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica ustanovil zavod Ljudska univerza Ilirska Bistrica.

V času množičnega zaposlovanja v industriji se je kazala potreba po poklicnem usposabljanju delavcev v kvalificirano delovno silo v obliki krajših izobraževanj in obiskov večernih poklicnih šol. Z nastopom novih tehnologij je zavod pod imenom Delavska univerza Tone Tomšič Ilirska Bistrica v sodelovanju z zunanjimi izobraževalnimi ustanovami pričel z izvedbo srednješolskih in višješolskih programov. Za podjetji Lesonit in TOK se je izvajalo izobraževanje za kemijskega procesničarja in strojnega mizarja, v 80. letih pa se je v okviru DU odprl oddelek dvoletne poklicne kemijske šole.

Leta 1985 se je pri OŠ Dragotina Ketteja na Jurčičevi 1 ustanovila Enota za izobraževanje odraslih. V sodelovanju s TOK-om, Transportom in Plamo-pur so se odprli prvi oddelki osnovne šole za odrasle (od 6. razreda dalje), ki so jih nadgradili še s tečaji tujih jezikov za odrasle in otroke.

V 90. letih je LU ob silovitem razvoju računalniške tehnologije izvajala splošne in zahtevnejše računalniške tečaje za lokalne organizacije in posameznike. Z dograditvijo OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica se je leta 1996 izobraževanje odraslih preselilo v nove prostore kot Organizacijska enota Ljudska univerza. V tem času je v sodelovanju s Centrom za dopisno izobraževanje Ljubljana nadgradila svojo ponudbo z novimi srednješolskimi programi elektrotehnik, ekonomski tehnik in trgovec.

Po letu 2000 je univerza s sredstvi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS pričela izvajati neformalne programe, kot so: svetovanje, učna pomoč in središče za samostojno učenje. Poglavitna dejavnost zavoda so postale vsebine, podprte z evropskimi sredstvi.

LU je bila in je še vedno v službi lokalnega okolja. Danes predstavlja sodobno    andragoško-izobraževalno središče vseživljenjskega učenja, ki spodbuja razvoj posameznikovega osebnega potenciala.

 

Spominska plaketa Občine Ilirska Bistrica

Društvo upokojencev Ilirska Bistrica

Društvo upokojencev že dobrih sedem desetletij v naši občini deluje kot ena večjih humanitarnih organizacij, ki skrbi zlasti za populacijo najstarejših. Že 70 let se družijo, snujejo, pomagajo drug drugemu, krepijo telo in duha, se veselijo in z žalostjo poslavljajo.

Delo v Društvu upokojencev Ilirska Bistrica se odvija na področju humanitarnih dejavnosti, kjer s projektom Starejši za starejše ugotavljajo, kakšen je položaj upokojencev, prostovoljci in prostovoljke pa osamljene posameznike redno obiskujejo, se z njimi družijo in jim nudijo pomoč pri vsakodnevnih opravilih.

Že več kot 35 let v okviru društva deluje Mešani pevski zbor Avgust Šuligoj, kar 25 let pa so izdajali društveno glasilo Jesenski listi, ki je združevalo 100 članov.  

V društvu upokojencev skrbijo za zdravje in krepitev telesa z balinanjem, pikadom, streljanjem, igranjem šaha in namiznega tenisa ter reševanjem križank. Medsebojna srečanja in tekmovanja v vseh naštetih panogah, udeležba na vseh meddruštvenih turnirjih in športnih igrah, organizacija športnih turnirjev in iger primorskih DU so nekatere večje prireditve, ki so se zvrstile v preteklih 70 letih.

Z organizacijo popotovanj, izletov in srečanj poskrbijo za dobro počutje in spoznavanje novih krajev ali obnavljanje znanja o naši deželi in sosednjih pokrajinah, saj želijo, da naši starostniki v sreči in veselju živijo jesen svojega življenja. 

 

PRIZNANJA ANJA1.jpgPRIZNANJA ANJA.jpgPRIZNANJA DU4.jpgPRIZNANJA DU6.jpgPRIZNANJA MARAŽ0.jpgpriznanja maraž1.jpgpriznanja maraž2.jpgpriznanja maraž4.jpgpriznanja maraž5.jpgpriznanja maraž6.jpgpriznanja maraž7.jpgPRIZNANJA MORANO2.jpgPRIZNANJA MORANO3.jpgPRIZNANJA MORANO4.jpgPRIZNANJA NAGRAJENCI.jpgPRIZNANJA NAGRAJENCI2.jpgPRIZNANJA NOVAK.jpgPRIZNANJA NOVAK1.jpgPRIZNANJA NOVAK5.jpgPRIZNANJA SALA.jpgPRIZNANJA SKUPINSKA.jpgPRIZNANJA ŠESTAN 0.jpgPRIZNANJA ŠESTAN1.jpgPRIZNANJA ŠESTAN3.jpgPRIZNANJA ŠESTAN4.jpgPRIZNANJA TJAŠA.jpgPRIZNANJA TJAŠA2.jpgPRIZNANJA UTRINKI0.jpgPRIZNANJA UTRINKI1.jpgPRIZNANJA UTRINKI2.jpgPRIZNANJA ZDAUC0.jpgPRIZNANJA ZDAUC3.jpgPRIZNANJA ZDAUC4.jpg

 

 

                                   

                                                                     

 

 

 

 

 

 

 

ar©tur