Občinski praznik 2022

datum: 02.06.2022

kategorija: Glasilo - Občina

Letošnji prejemniki občinskih priznanj

PLAKETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA GOSPODARSTVO: 360LINE, D. O. O.

občinska 22 poziranje Matevž Može

Podjetje 360line, d. o. o, je v svetu športnega plezanja poznano po vrhunski kvaliteti izdelave športnih plezalnih oprimkov in inovativnih tehnoloških postopkih. S celostnim, marketinško orientiranim pristopom, ki poleg proizvodnje vključuje tudi lasten tehnološki razvoj, inovacije in globalno tržno-komunikacijsko prisotnost, iz svojih prostorov na Baču uspešno trži svoje izdelke v več kot 60 državah po svetu.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2014, prve proizvodne prostore pa je imelo v Prestranku v občini Postojna. Povpraševanje je hitro preraslo proizvodne zmožnosti, zato je sledila selitev v industrijsko cono na Bač v občini Ilirska Bistrica. Prostori na območju nekdanje stolarne Javorja so danes že povsem izkoriščeni. Z vlaganjem v novo tehnološko opremo, robotizacijo in avtomatizacijo proizvodnje bo podjetje povečalo svoje proizvodne kapacitete in postalo prva tovrstna proizvodnja na svetu.   

Njihovi zaposleni s svojimi različnimi izkušnjami, svežimi idejami, prilagodljivostjo in pripadnostjo omogočajo uresničevanje vizije edinstvenosti in drugačnosti v svetu plezalnih oprimkov. Skupaj so predani razvoju globalne zgodbe, ki navdihuje tako postavljavce športnoplezalnih smeri kot športnike, da plezajo z domišljijo in strastjo. Ohranjanje obstoječih delovnih mest in pritegnitev novih kadrov je zato pomemben del njihove strateške naravnanosti.

Plezalni oprimki, narejeni v podjetju 360line, d. o. o., se redno pojavljajo na svetovnih prvenstvih in tekmah svetovnega pokala v plezanju, vključeni pa so bili tudi v zadnje olimpijske igre, kjer je športno plezanje debitiralo kot disciplina. V javnosti je leta 2020 najbolj odmeval projekt 360Ascent na dimniku Trbovlje, ko so v podjetju izdelali in na pročelje dimnika namestili 750 oprimkov. Dva izmed najboljših športnih plezalcev na svetu sta preplezala smer v 7 urah in 32 minutah in tako podrla rekord najdaljše preplezane umetne plezalske smeri na svetu.

Za svoje uspešno delovanje in razvoj novih tehnologij podjetje 360line, d. o. o., prejme občinsko priznanje za gospodarstvo.

 

PLAKETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA PODROČJE KULTURE: »KULTURNO-TURISTIČNO DRUŠTVO TOPOLC«

občinska 22 poziranje Nejc Seles in Albin Škrab

Kulturno-turistično društvo Topolc je bilo ustanovljeno leta 2004. Namen društva je razvijanje kulture in druženje vaščanov. Društvo šteje okoli 40 članov iz Topolca in okoliških vasi, in sicer Trnovega, Bitnje in Čelj. Člani društva sodelujejo na različnih področjih in prireditvah, kot so Bistriška vizita, Mala južna na Dolnjem Zemonu, Kostanjev praznik v Rodiku in na Pregarjah, kastavska Bela nedelja, Furmanski praznik v Postojni, organizacija shoda na Topolcu, čistilne akcije in delovne akcije – izgradnja vaškega doma Topolc in popravilo cest.

Najpomembnejše obdobje za društvo je obdobje pustnih norčij, za katerega se začno člani pripravljati že v začetku decembra. Takrat je izbran petčlanski pustni odbor, ki poskrbi za celotno pustno dogajanje v vasi – od izdelave pusta, otvoritve, udeležbe na karnevalih, poberije do pepelnične srede.

Ker je potočni rak zaščitni znak Topolca, se ta bohoti na glavah šem, ki so odete v bele ovčje kožuhe in opasane s kravjimi zvonci. Črnim šemam s košatim repom in grozovitim obličjem pa so nadeli ime Krvavo stegno. Ta lik naj bi po legendi vzel otroke, ki se potikajo okrog hiše v poznih večernih urah. Povodni mož skupaj s svojo Urško urno suče pete nad vodovjem reke Reke, ostali liki pa predstavljalo življenje na vasi – pilar, gozdar, pastir, gospoda, kelnar, razposajena kmečka dekleta in muzika.

Zgodovinski viri pravijo, da se je skupina vaščanov že okoli leta 1970 odpravila na pustno povorko v Opatijo, v novejši zgodovini pa se vsako leto udeležijo domačega karnevala Pust je pršu, so redni gosti karnevalov po Sloveniji, radi pa gostujejo tudi na Hrvaškem in v Italiji. Člani KTD Topolc in nekaj fantov iz Trnovega skupaj stremijo k ohranjanju kulturne dediščine v vasi, zato prejmejo letošnje občinsko priznanje za kulturo.

 

PLAKETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI: BERNARDA JAKSETIČ

občinska 22 poziranje Jaksetič

Krajani Knežaka, Bača in Koritnic so v letu 2019 ostali brez osebnega zdravnika v ambulanti v Knežaku. Odšel je na drugo delovno mesto, Zdravstveni dom Ilirska Bistrica pa kljub velikemu trudu direktorice in drugega kadra ni uspel najti zamenjave zanj.

Upokojena medicinska sestra Bernarda Jaksetič se je prostovoljno prijavila za delo v Knežaku. V dogovoru s takratno direktorico Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica je Jaksetičeva pričela z delom v Knežaku.  

Krajani so jo takrat sprejeli z zadržkom, saj niso bili prepričani, da je to ustrezna rešitev. Toda Bernarda Jaksetič jih je presenetila. Vse svoje znanje in izkušnje, ki jih je pridobila v štirih desetletjih službovanja kot medicinska sestra v ZD Ilirska Bistrica, je uporabila pri svojem delu in krajanom je postala druga »zdravnica«.

Krajani ji popolnoma zaupajo, saj so spoznali, da se njihove zdravstvene težave uspešno rešujejo. Bernarda Jaksetič v resnici ni nikoli odločala kot zdravnica ali v imenu zdravnika, je pa znala zdravstvene težave krajanov prenesti naprej. Tako so krajani več kot dve leti s pomočjo »kneške zdravnice« Bernarde prihajali do zdravstvenih uslug v okviru Ambulante družinske medicine Knežak.  

Še danes, ko je v Knežaku enkrat tedensko prisoten osebni zdravnik, je tam še vedno vsak dopoldan v tednu prisotna tudi Jaksetičeva. Ker upokojena medicinska sestra s svojo lojalnostjo, srčnostjo in profesionalnostjo vliva zaupanje v zdravstvo, ji Občina Ilirska Bistrica podeljuje priznanje za področje družbenih dejavnosti.

 

PLAKETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA PODROČJE ŠPORTA: MARTIN NOVAK

občinska 22 poziranje Novak Martin

Igralska kariera Martina Novaka kot članskega igralca se je začela v sezoni 1996/97. Z izjemo sezone 2005/06, ko je zastopal barve višjeligaša (1. B liga) iz Cerknice, je vse do sezone 2009/10 igral zelo pomembno vlogo v članski postavi KK Plama-pur Ilirska Bistrica. Skupaj je igral kar 13 članskih sezon. Igralsko kariero mu je leta 2010 prekinila huda poškodba kolena na tekmi proti Ajdovščini. Sledila je dolgotrajna rehabilitacija, po kateri se je odločil, da bo z aktivnim igranjem zaključil.

V času igralske kariere je bil vseskozi tudi aktiven trener mladinskih selekcij. Vodil je prav vse – od najmlajših do mladincev in ženskih ekip. Po uspešni rehabilitaciji so se karte v klubu razvrstile tako, da je že v sezoni 2011/12 prevzel krmilo članske ekipe in v svoji krstni članski sezoni (3. liga zahod) z izkupičkom 17 zmag in treh porazov osvojil končno drugo mesto v tretji slovenski košarkarski ligi, kar je bilo le za las premalo za uvrstitev v drugo. Že v naslednji  sezoni je z ekipo članov podrl kar nekaj mejnikov. Osvojitev tretje SKL je popeljala člansko moštvo v drugo ligo, hkrati pa je KK Plama-pur Ilirska Bistrica pod njegovim vodstvom postala prva tretjeligaška ekipa, ki se je uvrstila na zaključni turnir osmerice v pokalu Spar.

Kot neizkušen drugoligaški trener je v sezoni 2013/14 ekipo popeljal do drugega mesta v drugi SKL, kar je bilo dovolj za igranje kvalifikacij za prvo SKL. Velja tudi omeniti, da je v tej sezoni zabeležil že 50. zmago članske ekipe v samo treh sezonah. Ekipo je uspešno vodil tudi v sezoni 2014/15, v naslednji pa se je z mesta trenerja v Ilirski Bistrici umaknil in eno leto deloval na Hrvaškem kot pomočnik trenerja prvoligaške ekipe KK Kvarner z Reke. Po burni sezoni v tujini se je ponovno angažiral v KK Plama-pur Ilirska Bistrica, sprva kot športni direktor kluba in trener, kasneje pa samo kot trener mlajših selekcij.

Martin Novak v KK Plama-pur Ilirska Bistrica deluje in predaja svoje znanje novim članom že 25 let, zato mu za izkazani prispevek k splošnemu napredku na področju športa na Bistriškem podeljujemo občinsko priznanje za šport.

 

SPOMINSKA PLAKETA: HIŠA PRIMC

občinska 22 Primc

Pred 40 leti se je pričela uspešna poslovna pot in družinska tradicija Hiše Primc. Danilu Primcu se je med obiskovanjem gostinske šole porodila želja, da bi enkrat imel svojo gostilno.

25. marca 1981 se mu je ta želja tudi izpolnila. Na začetku svoje poslovne poti je v vasi Lipa pri Rupi najel in opremil gostilno pod imenom Snack bar Danilo. Po dveh letih je zapustil Lipo in prišel bližje domu. V Kosezah je opremil in najel Okrepčevalnico Danilo. Kot kuharica in kasneje žena se mu je pridružila Karmen. Začutil je, da je lažje ustvarjati, če zakonca delata skupaj. Rodil se jima je sin Tadej. Po dveh letih sta zapustila Koseze. Podala sta se na Obalo – v Strunjan – kjer sta svojo poslovno pot nadaljevala v gostilni Sosič. Tam se jima je rodil še drugi sin Tomaž. Nekaj let po tem sta se odločila, da se vrneta v Ilirsko Bistrico in ustvarita nekaj svojega.

Tako je začela rasti Hiša Primc. Najprej sta odprla Club Danilo, za tem pa je prišla na vrsto še okrepčevalnica Grill Danilo – Hiša Primc. Po končanem šolanju sta se tudi sinova zaposlila doma. Hiša Primc danes nudi prostor za rojstnodnevne zabave, salo za zaključene družbe, prenočišča in postajališče za avtodome.

Danilo Primc že štiri desetletja uspešno krmari v gostinstvu, zato mu za njegovo uspešno in daleč naokoli prepoznavno zgodbo Hiše Primc Občina Ilirska Bistrica podeljuje občinsko priznanje.

 

SPOMINSKA PLAKETA: ERNA MUHIĆ

občinska 22 poziranje Muhić

Erna Muhić se je s športom začela ukvarjati kot 12-letno dekle, ki se je septembra 2012 odločilo trenirati karate. Njen talent, aktivni treningi in predanost športu so kmalu obrodili sadove, saj je že v naslednjem letu žela uspehe na šolskih karate tekmovanjih. Na najvišjo stopničko se je tako zavihtela leta 2013 v Cerknici, kjer je bila najprepričljivejša v borbah, leto kasneje pa je na tradicionalnem turnirju Postojna open osvojila tretje mesto prav tako v borbah.

Leta 2015 je kot članica karate kluba JUG Ilirska Bistrica na tekmovanju v Podgradu osvojila srebrno medaljo. Prvo mesto je osvojila leta 2017 na mednarodnem karate tekmovanju v Tuzli v Bosni in Hercegovini. Svoje znanje o karateju pa je črpala tudi iz številnih seminarjev na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. 

Erna Muhić je nosilka črnega pasu 1. dan in aktivna članica kulturno-umetniškega in športnega društva JUG Ilirska Bistrica, ki povezuje prebivalce različnih narodnosti s področja nekdanje Jugoslavije, in sicer Bošnjake, Srbe in Makedonce. V društvu negujejo tradicionalne običaje in navade omenjenih narodov, ki jih predstavijo skozi kulinariko, poezijo, petje, ples, nogomet ter karate. Člani društva JUG, ki je bilo ustanovljeno 26. novembra 2015, so se uspešno integrirali v slovensko družbo in prevzeli slovenski jezik ter kulturo za svojo, zato imajo izjemno povezovalno vlogo pri sobivanju in spoštovanju različnih narodov bivše republike v Ilirski Bistrici.

Erna Muhić je s svojim članstvom v klubu JUG Ilirska Bistrica v letih od 2012 do 2022 veliko pripomogla k ugledu občine Ilirska Bistrica v Sloveniji in tujini, zato ji za njene uspehe podarjamo zasluženo Spominsko plaketo Občine Ilirska Bistrica. 

 

SPOMINSKA PLAKETA: »FOTOKLUB SUŠEC«

občinska 22 poziranje Bergoč

Fotoklub Sušec, ki je bil ustanovljen februarja 2004, združuje ljubitelje fotografije z Bistriškega in širše okolice. Osnovna dejavnost so redna tedenska srečanja, na katerih si člani izmenjujejo izkušnje s področja poznavanja fotografske opreme, tehnike fotografiranja, sodelovanja na fotografskih natečajih, razstavah – skratka o vsem, kar je povezano s fotografijo. Organizirajo tečaje fotografiranja, fotonatečaje na klubski, državni in mednarodni ravni, fotografske ekstempore in razstave.

Posebej poznan je Ex-tempore Snežnik, ki se ga vsako leto udeležuje večje število domačih fotografov in fotografov iz širše okolice. Vsako leto klub pripravi najmanj osem razstav – vsaj eno v Pavlovčevi galeriji Doma na Vidmu, sicer pa imajo dela članov in gostov stalno razstavljena v baru Pumpa v Knežaku. Z razstavami večkrat gostujejo tudi v drugih krajih po Sloveniji in zamejstvu.

Člani s svojimi fotografijami večkrat sodelujejo na fotografskih natečajih društev iz Sežane, Brežic in Jesenic ter s svojimi deli dosegajo lepe uspehe. Kot tradicionalno dobro pa lahko izpostavimo sodelovanje s slovenskim kulturno-prosvetnim društvom Bazovica z Reke, saj se z njihovo fotografsko sekcijo večkrat srečujejo in izmenjujejo razstave.

Člani Fotokluba Sušec vodijo tudi fotokrožek na Osnovni šoli Toneta Tomšiča Knežak in tako prenašajo znanje ter pridobivajo podmladek v fotografskih vrstah.

Tudi za v bodoče ima Fotoklub Sušec zastavljene smele načrte. S svojim delom bodo člani in članice skušali skozi svojo kulturno dejavnost, izraženo v fotografiji, in druženje fotografov narediti še več za ugled in prepoznavnost občine, življenje, delo in običaje občanov ter naravne in kulturne zanimivosti naših krajev.

 

SPOMINSKA PLAKETA: LANA BOŽIČ

občinska 22 poziranje Božič 2

Lana Božič, dijakinja tretjega letnika ljubljanske umetniške gimnazije – smer sodobni ples, se je v ples zaljubila že kot petletna deklica v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica, kjer je tudi zaključila osnovno baletno izobrazbo. V prvem razredu osnovne šole se je pridružila tudi plesni skupini Pume, ki deluje v okviru športnega društva Freia, kjer je pričela trenirati plesno-športno zvrst performance cheer. Ta je kot del športne panoge cheerleadinga skupinski šport, sestavljen iz različnih stilov plesa, najpogosteje pa iz cheer poma, cheer hip-hopa ali cheer jazza.  

Večje uspehe na tem področju je Lana začela dosegati ob koncu osnovne šole, ko se je kot izposojena plesalka z novogoriško skupino Dolls udeležila ECU evropskega prvenstva na Finskem leta 2018, kjer so plesalke osvojile tretje mesto v kategoriji hip-hop mladinskih skupin. Leto kasneje je z isto skupino na evropskem prvenstvu v Rusiji dosegla dve četrti mesti – v hip-hop in jazz kategoriji.

Ob vstopu v srednjo šolo je nadaljevala s treningi v Ljubljani in Pivki, kjer se je z ostalimi članicami iz skupine Pume pridružila dekletom športnega društva Pike iz Pivke. Naporni skupni treningi so obrodili sadove in dekleta so v sezoni 2020/2021 postala državne prvakinje v članski cheer jazz kategoriji, v letošnji sezoni pa so osvojile naslov državnih podprvakinj.

Ljubezen do te plesne zvrsti in želja po nastopanju na svetovnem prvenstvu sta ji dali pogum, da se je lani udeležila izbora za sprejem v državno reprezentanco. Kvalificirala se je v člansko performance cheer pom reprezentanco in poleg rednih treningov s skupino je zadnjih osem mesecev ob vikendih trenirala tudi z reprezentanco. Ves trud je bil poplačan, ko so dekleta na svetovnem prvenstvu v Orlandu na Floridi konec aprila osvojila srebrno odličje. Članska performance cheer reprezentanca je tako Sloveniji prvič v zgodovini priplesala skupinsko medaljo v pom kategoriji. S srebrnim odličjem pa so si športnice priplesale tudi status vrhunskih športnic.

 

SPOMINSKA PLAKETA: »TEKAŠKO DRUŠTVO BISTRC«

občinska 22 poziranje poziranje kosič

Tekaško društvo Bistrc je bilo ustanovljeno 12. oktobra 2007 na pobudo tekačev rekreativcev iz Ilirske Bistrice in okolice. Poslanstvo društva je širjenje popularizacije teka kot zdravega načina življenja. Svoje cilje uresničujejo z izvajanjem organizirane vadbe za začetnike in redne tekače ter prirejanjem tekaških tekmovanj in tekov pod okriljem AZS. Eden izmed glavnih ciljev društva je organizacija in vodenje atletike za otroke ter razvoj njihovih motoričnih sposobnosti.  Atletika je kot kraljica športa osnova za pomoč ostalim športnim društvom v občini. To se je še posebej pokazalo v kovidnih časih, ko se je društvo še posebej trudilo, da v težkih epidemičnih razmerah izpelje normalno vadbo oz. omogoči otrokom gibanje prek video povezav.

Društvo je takoj po ustanovitvi poskrbelo za označitev oz. trasiranje prog na Črnih njivah – 10 km dolg Bistrški tek in 4,5 km dolgo Srčkovo pot. Letos bo Bistriški tek organiziran že 13-ič, saj v času koronavirusa ni bil izveden. V letu 2017 je društvo Bistrškemu teku priključilo še 17 km in 31 km dolga teka, znana kot Milanja trail. Teki so organizirani za člane in mladince, pohvalijo pa se lahko z mednarodno udeležbo.

Bistriško tekaško društvo je pobudnik Kettejevega teka, ki je namenjen promociji občine, in je tudi eden od organizatorjev Notranjsko-kraške lige v atletiki, ki je edino tako tekmovanje za osnovnošolsko mladino na Notranjskem in Primorskem.

Društvo pripravlja vse potrebno za pridobitev članstva v Evropski trail zvezi in s tem pridobitev certifikata, ki bi pomenil obisk večjega števila tekačev iz drugih držav in nadgradnjo teka.

Člani društva posegajo po najvišjih mestih na državnih tekmovanjih, nestrpno pa čakajo na atletski stadion, ki bo pomembno pripomogel k razcvetu rekreativnega in vrhunskega športa.

 

SPOMINSKA PLAKETA: OSNOVNA ŠOLA ANTONA ŽNIDERŠIČA

občinska 22 poziranje oŠ AŽ

Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica je bila ustanovljena 31. marca 1992, ko je tedanja Skupščina Občine Ilirska Bistrica sprejela Odlok o razdelitvi Osnovne šole Dragotina Ketteja na dve samostojni šoli. Osnovni šoli so bili že ob ustanovitvi priključeni tudi oddelki s prilagojenim programom. V času obstoja se je šola nekajkrat statusno preoblikovala, priključena ji je bila OE Ljudska univerza in do 2010 tudi Enota vrtec.

OŠ Antona Žnideršiča je najmlajša šola v občini, vendar je že kmalu po ustanovitvi zaradi uspešnega in sodobnega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela pridobila pomembno mesto v občinskem šolskem prizorišču. V 30 letih svojega delovanja ves čas sledi temeljnemu poslanstvu šole – učenju in poučevanju, ob tem pa si vztrajno prizadeva držati korak s časom, uvajati novosti, ki se pojavljajo na šolskem področju, in ustvarjati pogoje za optimalen razvoj učenčevih sposobnosti, tako v okviru obveznega dela programa kot tudi tistega, ki je neobvezen, pa toliko bolj prilagojen potrebam, interesom in željam otrok.

Prav ta prizadevanja so razlog za vključitev v številne projekte, tako na državni kot mednarodni ravni. OŠ Antona Žnideršiča že od vsega začetka sodeluje v mednarodnem projektu Eko šola kot način življenja, je aktivna v Mreži šol Parka Škocjanske jame in nosi naziv Kulturna šola, vključena pa je bila tudi v mednarodni projekt Comenius in mnoge druge projekte, katerih cilj je dvigovati kakovost pouka in znanja učencev ter razvijati veščine s področja kulture, branja, športa in gibanja. Šola se povezuje z različnimi institucijami na lokalni in državni ravni s sodelovanjem na natečajih in pri pripravi raziskovalnih nalog s področja naravoslovja, zgodovine, ekologije, literature in tehničnih dejavnosti. V zadnjih letih se je s sistematičnim uvajanjem informacijske tehnologije v pouk digitalizirala in postala vzor sodobno opremljene šole.

Z bogato ponudbo interesnih dejavnosti in sodelovanjem z društvi in klubi poskuša bogatiti prosti čas in dvigovati kvaliteto življenja svojih učencev, zaradi dobrih prostorskih pogojev pa je tudi središče športnega in družabnega dogajanja v kraju.

 

SPOMINSKA PLAKETA: PODSTENJČANI

občinska 22 poziranje kaluža

Letos praznujemo 80. letnico požiga vasi Podstenje. Podstenjčani so se po koncu druge svetovne vojne vrnili v svoje požgane, porušene in izropane domove. Lastnoročno in s pomočjo širše skupnosti so se nemudoma lotili obnove ter ponovno začeli razvijati temeljno gospodarsko dejavnost – kmetijstvo – ki je še danes nosilna in Podstenje uvršča med najuspešnejše v občini Ilirska Bistrica. Podstenje je v 80 letih temeljito spremenilo podobo in gotovo spada med najbolj urejene vasi v občini in širše. V vseh desetletjih pa so bile temelj preporoda in napredka neverjetna prizadevnost, marljivost in povezanost ljudi v vaški skupnosti.

V Podstenjah slovijo po svojih udarnih prostovoljnih akcijah ali »robutah« po podstenjsko, kot so: izgradnja kanalizacije in vodovoda, položitev telefonskega kabla, obnova pokopališča, ureditev zidov in tlakovanje dostopnih poti, izgradnja mrliške vežice z dodatnimi večnamenskimi prostori, nabava in postavitev dveh dodatnih zvonov v zvoniku, obnova zvonika ter prehod na elektronsko zvonjenje, obnova in širjenje vaških cest ter poti, udarniška položitev kanalet v obrambo kanalov pred hudourniškimi vodami, nasipanje in utrjevanje. Dela so izvedli ročno in brezplačno s kmetijsko mehanizacijo. Urejene vaške poti in ceste omogočajo optimalne pogoje tako za kmetijstvo kot tudi rekreacijo in odpiranje turizma v naravnem okolju.

Z »robutami« v Podstenjah nadaljujejo tudi letos, saj si s skupnim delom in druženji krepijo medsebojno zaupanje ter si nabirajo novih moči za obetaven razvoj vasi tudi v prihodnje.

občinka 22 zahvala Seles.jpgobčinska 22 klavir tretja.jpgobčinka 22 podlitev novak šport.jpgobčinska 22 Novak.jpgobčinska 22 občinstvo1.jpgobčinska 22 občinstvo2.jpgobčinska 22 par.jpgobčinska 22 občinstvo2.jpgobčinska 22 par.jpgobčinska 22 podelitev Božič.jpgobčinska 22 podelitev Božič1.jpgobčinska 22 podelitev Božič2.jpgobčinska 22 podelitev jaksetič družbene 1.jpgobčinska 22 podelitev Kosič.jpgobčinska 22 podelitev Milivoj Kaluža.jpgobčinska 22 podelitev Može.jpgObčinska 22 podelitev Primc.jpgobčinska 22 podelitev Jaksetič družbene.jpgObčinska 22 podelitev Seles Nejc.jpgobčinska 22 podlitev Bergoč.jpgobčinska 22 podelitev OŠ AŽ .jpgobčinska 22 poziranje Božič 3.jpgobčinska 22 poziranje Nejc Seles in Albin Škrab.jpgobčinska 22 poziranje novak.jpgobčinska 22 Primc.jpgobčinska 22 Rojc6.jpgobčinska 22 Rojc5.jpgobčinska 22 trobenta in Biancuzzi.jpgobčinska 22 skupinska.jpgobčinska 22 zahvala Jaksetič1.jpgobčinska 22 zahvala Jaksetič2.jpgobčinska 22 zahvala Kosič tekaško.jpgObčinska 22 zahvala Može.jpgobčinska 22 zahvala OŠ AŽ.jpgObčinska 22 zahvala Primc.jpgObčinska 22 zahvala Primc1.jpgOBČINSKA PRIZNANJA PLAKETE.jpgobčinska 22 Župan in župan matuljev Kinkela.jpgobčinska 22 zahvala kaluža.jpgObčinski 22 cvetje.jpgobčinski 22 klavir Hofman.jpgobčinski 22 klavir Šircelj.jpgObčinski 22 občinstvo milivoj.jpgObčinski 22 občinstvo.jpgobčinski 22 občinstvo1.jpgObčinski 22 plakete.jpgobčinski 22 Rojc1.jpgObčinski 22 plakete1.jpgobčinski 22 Rojc2.jpgobčinski 22 Rojc3.jpgobčinski 22 Tavčar in župan.jpgobčinski 22 trobenta in Biancuzzi2.jpg

 

Foto: Foto atelje Maraž

Cvetje: Cvetličarna Rosa                                                                                              

 

 

 

ar©tur