TRAJNOSTNO POVEZANI V ILIRSKI BISTRICI

datum: 14.09.2022

kategorija: Glasilo - Občina

Mobilnost je zmožnost premikanja ljudi in blaga. Odvisna je od razpoložljivih potovalnih načinov. Vse nekje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja prevladujejo potovanja z avtomobili, kar pa prinaša negativne posledice tako za nas same kot tudi za okolje, v katerem živimo. Letošnji Evropski teden mobilnosti poteka pod sloganom »trajnostno povezani«. Tako kot lani smo tudi letos v občini Ilirski Bistrica priredili aktivnosti, s katerimi želimo pozvati občane in občanke k spremembi potovalnih navad.

Devetega septembra smo v Žnideršičevi dvorani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrci otvorili razstavo V preteklosti lahko najdemo navdih za boljši jutri: razvoj mobilnosti skozi čas avtorice Aneje Rože, ki je odprta po urniku vodstev do 23. septembra letos.

 

ETM 1

 

V petek, 16. septembra 2022, smo na Placu v Ilirski Bistrici priredili dogodek Aktivno po starem mestnem jedru. Plac, ki običajno služi kot parkirišče in cesta, se je kljub oblačnemu vremenu za polovico dneva spremenil v živahno mestno središče. Občani so se srečevali, šli na kavo v bližnje lokale in se ustavljali ob stojnicah. Posebej smo pripravili tudi stojnici za osveščanje in spodbujanje trajnostne mobilnosti. Občani so lahko izpolnjevali ankete o trajnostni mobilnosti, vzeli so lahko delovne liste z ročnim kalkulatorjem stroškov avtomobila, evidenco štetja korakov, koristmi kolesarja in z informacijami javnega potniškega prometa. Predstavljali pa smo tudi Interregova projekta SABRINA in D-CARE. Občani so imeli tudi možnost testne vožnje z e-kolesi, ki so na izposojo na TIC-u Ilirska Bistrica, okrepčali pa so se lahko z zdravimi prigrizki Kmetije Slavec, Turistične kmetije Peternelj in Sadjarske kmetije Renko Slivje, Ekološke kmetije Oblak, Mojce Ficik in Franca Kocjana.

etm 2

Dogodka so se udeležili tudi predšolski otroci in šolarji, ki so se pod vodstvom sprehodili po starem mestnem jedru, Mateja Kakež iz Pokrajinskega muzeja Koper pa jim je predstavila tudi čevljarsko zbirko Ludvika Peršeta. Nekateri od njih so se podali tudi do Doma na Vidmu, kjer so si pod vodstvom Aneje Rože ogledali razstavo o razvoju mobilnosti skozi čas.

 

etm 3 otroci

 

V Ilirski Bistrici in na Premu je bila živahna tudi nedelja (18. september), ko je bil organiziran tek, pohod in kolesarjenje po Kettejevi poti od Ilirske Bistrice do Prema. Pred odhodom so si udeleženci dogodka lahko ogledali razstavo o razvoju mobilnosti, nato pa so se podali po devet kilometrski poti na rojstni kraj največjega ilirskobistriškega pesnika, kjer so si lahko ogledali stalno razstavo Ne bom se vdal: življenje Dragotina Ketteja v Kettejevi spominski sobi in premski grad, ob 13.00 pa sta sledili še otvoritev razstave sadja in degustacija, ki ju je pripravilo Društvo brkinskih sadjarjev. Vse prisotne je pozdravila Maja Uljan, direktorica TIC-a Ilirska Bistrica. Društvo brkinskih sadjarjev je predstavil Matjaž Miše, Danijela Volk pa je predstavila gostujočo razstavo. Milena Štolfa (KGZ Nova Gorica, izpostava Sežana) je ob koncu programa podelila tudi nagrade zaslužnim sadjarjem, program pa so popestrile Klara Miše s harmoniko in »Premke« (ŽPZ Prem). Za vse pohodnike je bil organiziran tudi prevoz na izhodiščno mesto.

etm 4 zarečje

etm 5 hoja prem.jpgetm 4 prem.jpg

 

Aneja Rože, Občina Ilirska Bistrica

etm logo

 

 

RAZSTAVA »RAZVOJ MOBILNOSTI SKOZI ČAS«

 

V okviru Evropskega tedna mobilnosti so v Ilirski Bistrici otvorili razstavo, ki nosi naslov Razvoj mobilnosti skozi čas in obiskovalcem ponudi celostno retrospektivo človeka v gibanju: od avstralopitekov preko različnih prevoznih sredstev, ki so naredile človeka mobilnega, vse do vračanja k osnovam, kot so hoja, kolesarjenje in javni potniški promet. Razstava avtorice Aneje Rože bo obiskovalcem Žnideršičeve dvorane Doma na Vidmu na ogled do petka, 23. septembra 2022.

 

 

Pričujoča razstava daje pregled razvoja mobilnosti začenši od avstralopitekov, ki so prvi začeli dvonožno hoditi, pa vse do prvih prevoznih sredstev, ki so jih izumili naši predniki v prazgodovini: izpostavljena sta deblaka iz Ljubljanskega barja in Hotize v Prekmurju ter eno od najstarejših koles na svetu (če ne že najstarejše), ravno tako iz Ljubljanskega barja.

 

V obdobju Rimljanov, ki so bili na področju prometa, cestne prometne infrastrukture zelo napredni, pluli so tudi po današnjih slovenskih rekah. Rimske ceste so predstavljale glavno cestno infrastrukturo v srednjem veku. Današnje slovensko ozemlje je prečila pomembna tranzitna cesta, ki je prek Varaždina, Ptuja, Celja, Ljubljane in Gorice povezovala Budim z Benetkami ter drugimi italijanskimi mesti.

Po utrditvi Habsburžanov v 14. stoletju (pridobitev Trsta 1382) se ji je pridružila še cesta, ki je povezovala Dunaj prek Gradca, Maribora in Ljubljane s Trstom. Tretja pomembna povezava pa je bila z Ogrskega prek Maribora ob Dravi na Koroško, od tam pa čez alpske prelaze v Salzburg. O poteku teh poti govorijo mitnice. Ena od pomembnih mitnic je bila v Šembijah, od koder domnevno izhajajo kamniti »prometni znaki« iz Bilčeve ulice.

 

Z zgodnjim kapitalizmom na Slovenskem so se začeli v trgovino na dolge razdalje vključevati tudi kmetje in s svojim trgovanjem so presegli meščansko trgovino. Zanje so se začele vzpostavljati t. i. furmanske gostilne, kakršna je bila pri Cucku v Knežaku.

Cestno omrežje je bilo vse do začetka merkantilizma v sredini 18. stoletja zanemarjeno, potovanja niso bila preprosta in včasih tudi nevarna. Monopol na prevozom ljudi in blaga je imela civilna pošta. V Ilirski Bistrici se je poštna postaja vzpostavila šele v času Napoleonovih Ilirskih provinc, kot vmesna postaja med tistima v Zagorju pri Sv. Petru, današnji Pivki, in v Lipi, danes na Hrvaškem.

 

Nesluten razmah industrije in prometa je v 19. stoletju prineslo izboljšanje parnega stroja. V prvih letih 19. stoletja je bil parni stroj namreč že tako izpopolnjen, da ga je bilo mogoče umestiti na tirna vozila in plovila, sprva pa so ga namestili tudi na avtomobile, nekateri tudi na letala (npr. Clément Ader).

Prva železniška proga na današnjem slovenskem ozemlju je bila tista, ki je povezovala Dunaj in Trst. Dokončno je bila zgrajena leta 1857. Leta 1873 je zasebna družba Južna železnica zgradila železniško progo med Sv. Petrom, današnjo Pivko, in Reko. Proga, ki poteka čez ozemlje današnje občine Ilirska Bistrica, je v uporabi še danes.

Glavno prevozno sredstvo za potovanja Slovencev na druge celine, zlasti v obljubljeno deželo Ameriko, so bili parniki.

V 19. stoletju pa se je začel razvijati tudi letalski promet, pri čemer velja izpostaviti prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana.

Pospešeno se je razvijala tudi avtomobilska industrija, na primer če se le spomnimo na znameniti Benz Patent-Motorwagen in na Fordov model T. Prvi avtomobil, ki je zapeljal po slovenskih cestah, je bil v lasti barona Antona Codellija. Baron je povzročil tudi prvo avtomobilsko nesrečo na Slovenskem v okolici Trojan. Pionir avtomobilizma na Slovenskem je bil tudi Janez Puh.

Devetnajsto stoletje je bilo tudi stoletje izuma dvokolesa, čigar predhodnik je bila drezina ali poganjalec. Napredek v avtomobilski industriji na evropskih tleh je upočasnila prva svetovna vojna. Avtomobilska industrija si je opomogla šele nekje po dobrem desetletju. Na Slovenskem je v času Kraljevine Jugoslavije v podjetju Avtomontaža nastal prvi slovenski avto, imenovan Triglav. Kljub temu si je z razliko od Združenih držav Amerike avtomobil v Evropi lahko privoščil le malokdo. Eden izmed takih je bil na primer Bruno Zuccolini, takratni lastnik premskega gradu.

Eno od množičnih prevoznih sredstev kmečkega prebivalstva so postala kolesa.

 

Morija druge svetovne vojne je prinesla uničenje precejšnjega dela prometne infrastrukture (npr. razstrelitev železniške proge v Kilovčah) in upad razvoja civilnega prometa, naglo pa so se razvijala vojaška prevozna in bojna sredstva.

Leta 1944 je bilo v nemškem rajhu razvito prvo reaktivno letalo, imenovano Messerschmitt Me 262 Schwalbe.

 

Moriji druge svetovne vojne in osamosvojitvi slovenskega etničnega ozemlja so sledila leta pomanjkanja, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je v socialistični Jugoslaviji zaradi načrtnega gospodarstva nastopila gospodarska kriza. Nova oblast je gradila veliko tovarn, med katerimi so bile tudi tiste, ki so izdelovale avtomobile. Zlasti starejši se spominjajo na primer fičota, stoenke in katrce. Višja stopnja motorizacije je za seboj prinesla potrebo po novi in boljši cestni infrastrukturi.

 

V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja je bilo zgrajenih več kot 3.600 km novih cest, vse bolj pa se je kazala tudi potreba po sodobnih, za motorna vozila rezerviranih cestah. Kmalu po koncu druge svetovne vojne se je začela graditi cesta Bratstva in enotnosti, prva avtocesta na Slovenskem pa je bila zgrajena med letoma 1970 in 1972 med Vrhniko in Postojno.

Pomembno vlogo v vsakdanjem prometu je imel tudi javni potniški promet, tako železniški kot tudi avtobusni, saj si vsak še ni mogel privoščiti avtomobila. Nekateri pa so kot prevozno sredstvo uporabljali motorna kolesa, kot je na primer razstavljen TOMOS-ov moped, model 58.

 

Naraščanje števila motoriziranega prometa in vse manj zelenih površin je za seboj prineslo negativne posledice, ki so jih opazili znanstveniki že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Postopoma je bil v idejo o trajnostnem razvoju vključen tudi koncept trajnostne mobilnosti, s katero si prizadevamo za več hoje, več kolesarjenja, večjo uporabo javnega potniškega prometa in souporabe avtomobilov.

 

Ob tem pregledu vabi razstava k iskanju navdihov preteklih praks mobilnosti, kot so bili na primer možje, ki so z vlakom pozno jeseni odhajali na sezonsko delo v oddaljene dele AO monarhije in se vračali običajno za veliko noč. Tako na primer tudi mi, če je le možnost, odhajamo na delo z vlakom.

 

Razstavni eksponati so nostalgičen utrinek mobilnosti v preteklosti

 

Na razstavi, ki bo na ogled do petka, 23. septembra 2022, si obiskovalci lahko ogledajo usnjene čevlje iz sredine 20. stoletja, ki so bili v lasti ene od premožnih meščank Trsta, danes pa so v lasti Vojaškega muzeja Tabor Lokev. Prvo cestno kolo znamke Iride special kolesarja je v lasti Roberta Jenka in poni, znamke Rog, prvo kolo Aneje Rože, bosta navdušila vse kolesarje. Moped Tomos Colibri 03 letnik 1958, ki je v lasti Simona Jenka, ne bo pustil ravnodušnega nobenega od ljubiteljev motociklov, učne pripomočke za prometno vzgojo in kartonaste prometne znake pa so izdelali učenci nekdanje premske osnovne šole.

 

URNIK STROKOVNIH VODSTEV PO RAZSTAVI

Sreda, 21. september 2022, ob 16.00

Petek, 23. september 2022, ob 11.00

Trajanje: približno eno uro.

Lokacija: Žnideršičeva dvorana Doma na Vidmu, Ilirska Bistrica.

Cena: brezplačno.

Najava: ni potrebna.

Za več informacij pokličete na telefonsko številko 05 71 12 335 ali pišite na aneja.roze@ilirska-bistrica.si.

 

V občini Ilirska Bistrica je bilo izvedenih že več ukrepov v smeri trajnostne mobilnosti. Leta 2015 je bila zgrajena obvoznica, ki pomembno pripomore k prometni razbremenitvi mesta Ilirska Bistrica. Naslednje leto je Občina Ilirska Bistrica skupaj s strokovnjaki tega področja pripravila Celostno prometno strategijo, ki postavlja smernice prometnih ukrepov v bistriški občini. Krožišča so povečala pretočnost in umirila hitrost prometa. Voznike na primerno hitrost na cesti opozarjajo merilniki hitrosti, v skladu s povečanjem števila električnih avtomobilov pa so v mestu Ilirska Bistrica na voljo tudi polnilnice za električna osebna vozila.  Glede na števec kolesarjev, ki je postavljen v Brinškovem klancu, postaja kolesarstvo vedno bolj priljubljen šport v naših krajih, nedvomno pa je k temu pripomogel tudi kolesarski pas, ki omogoča varno kolesarjenje skozi mesto. Za daljše ture do Sviščakov, Mašuna ali Brkinov pa so na voljo električna kolesa, ki tako domačinom kot turistom omogočajo daljše in lažje premagovanje razdalj. V Kindlerjevem parku se lahko obiskovalci sprehodijo po urejenih potkah med grmovnicami in krošnjami dreves, ki jih je v zaključeno celoto povezal botanik Viljam Kindler, slepim in slabovidnim občankam ter občanom pa pri prečkanju cestišča pomagajo taktilne oznake, ki so nameščene na prehodih za pešce po mestu.

Galerija slik:

IMG_5773.JPGIMG_5775.JPGIMG_5772.JPGIMG_5778.JPGIMG_5779.JPGIMG_5780.JPGIMG_5781.JPGIMG_5782.JPGIMG_5783.JPGIMG_5785.JPGIMG_5786.JPGIMG_5787.JPGIMG_5789.JPGIMG_5790.JPGIMG_5791.JPGIMG_5792.JPGIMG_5793.JPGIMG_5794.JPGIMG_5626.JPGIMG_5627.JPGIMG_5623.JPGIMG_5628.JPGIMG_5629.JPGIMG_5631.JPGIMG_5632.JPGIMG_5633.JPGIMG_5634.JPGIMG_5635.JPGIMG_5636.JPGIMG_5637.JPGIMG_5638.JPGIMG_5639.JPGIMG_5640.JPGIMG_5641.JPGIMG_5642.JPGIMG_5643.JPGIMG_5644.JPGIMG_5645.JPGIMG_5646.JPGIMG_5647.JPGIMG_5649.JPGIMG_5648.JPGIMG_5650.JPGIMG_5651.JPGIMG_5652.JPGIMG_5654.JPGIMG_5656.JPGIMG_5657.JPGIMG_5658.JPGIMG_5659.JPGIMG_5660.JPGIMG_5661.JPGIMG_5662.JPGIMG_5663.JPGIMG_5664.JPGIMG_5665.JPG

 

 

 

ar©tur