Prekrižane meje

 

 logotip slohucro.gif

Ozadje projekta

 

Projekt Prekrižane meje temelji na zanimivi vojaški zgodovini območja, ki se razteza od Kvarnerskaga zaliva pa vse do gorskih verig proti severu. Obravnavan prostor je že od prazgodovine dalje predstavljal pomemben prehod različnih ljudstev in vojska. To tako imenovano vojaško zgodovinsko krajino je pomembno zaznamovala ravno njegova strateška lega. Danes to področje prepletajo številni utrdbeni sistemi od prazgodovinskih gradišč, rimskih zapornih zidov in utrdb, preko srednjeveških gradov in protiturških taborov do utrdbenega sistema Alpski zid (Vallo Alpino) ob nekdanji Rapalski meji. V bivši Jugoslaviji je bilo to območje prepoznavno zlasti po obširnih vadbenih območjih in ogromnih vojaških objektih. Kljub številnim tranzitnim gostom in bližini večjih turističnih središč (Postojnska jama, Reka, Škocjanske jame…) temu območju do sedaj ni uspelo zadržati večjega števila gostov. S skupnim nastopom na turističnem trgu, z obogateno turistično ponudbo in z razvojem potrebne turistične infrastrukture pa se to območje lahko razvije v prepoznavno turistično destinacijo. To bo prispevalo k obuditvi gospodarstva na tem območju in k popestritvi ponudbe večjih turističnih centrov v okolici.

Projekt se izvaja v treh sosednjih občinah, v občini Ilirska Bistrica in Pivka na slovenski in Klana na hrvaški  strani meje. V občini Ilirska Bistrica bo za obiskovalce urejen grad Prem z obnovo dela notranjosti, ureditvijo muzejske zbirke, miultimedijske dvorane in TIC-a, v Pivki bo v stavbi Komande v Parku vojaške zgodovine urejen center za obiskovalce, muzejska zbirka in multimedijska dvorana, v občini Klana pa bo za obiskovalce urejen izkopan rimski zid in dostop do Kaštela Gradina. V sklopu projekta bodo izvedene tri prireditve , po ena na vsaki lokaciji, izdelano bo tudi skupna multimedijska vsebina, promocijsko gradivo in spletna stran.

 

Cilji projekta

 

Splošni cilji projekta so:

  • izgradnja prepoznavnosti vojaške zgodovinske krajine kot turistične destinacije,
  • razvoj skupne turistične ponudbe,
  • razvoj potrebne turistične infrastrukture.

Uresničitev zastavljenih ciljev bo pripeljala do večje prepoznavnosti območja, večjega obiska, do sodelovanja na področju izmenjave informacij ter do skupnega trženja turističnih produktov in storitev.

 

Specifični cilji so:

Priprava akcijskega načrta za preboj vojaške zgodovinske krajine na turističnem trgu,

  • skupno in uskaljeno nastopanje na turističnem trgu
  • razvoj skupnih turističnih produktov, prireditev in skupnih promocijskih aktivnosti
  • ureditev informacijskih centrov, muzejskih zbirk in prireditvenih prostorov,
  • skupna promocija zlasti v bližnjih večjih turističnih središčih
  • povečano število tranzitnih gostov, ki se ustavijo na tem območju in podaljšana doba bivanja v vojaški zgodovinski krajini

 

Projekt prekrižane meje v občini Ilirska Bistrica

 

Projekt prekrižane meje se v občini Ilirska Bistrica izvaja na gradu Prem.

 

Grad Prem

 

Grad se prvič posredno omenja v virih leta 1213, ko kot priča nastopi devinski ministerial Udo de Prem. Po izumrtju Devinskih v moškem rodu leta 1399 so Prem in vso drugo posest dedovali njihovi sorodniki, gospodje iz Walseeja. Po okrepitvi moči Habsburžanov, po izumrtju Celjskih grofov, leta 1456, so bili Walseejci med leti 1466 in 1472 prisiljeni prodati cesarju Frederiku III. svoje strateško najpomembnejše posesti, med njimi tudi Prem. Od takrat naprej je bil Prem kar nekaj časa deželnoknežja komorna posest, ki so jo dajali v najem. Zvrstilo se je mnogo »gospodarjev«. Med vojno je bil grad lažje poškodovan, po vojni pa je ostal prazen. Od leta 1970 ga obnavljajo in v prostorih urejajo muzejsko zbirko. Po letu 1991 je grad prešel v last občine Ilirska Bistrica, ki si prizadeva za njegovo nadaljnjo obnovo in oživitev.

 

Premski grad sestavljajo romanski obrambni stolp s kapelo, romanski dvonadstropni palacij, gotsko stanovanjsko poslopje ter renesančno obzidje z okroglim stolpom ob vhodu. Na notranjem dvorišču je manjši vodnjak, večja cisterna je pa na zunanjem dvorišču, ki je zavarovano z zidom. Našli so tudi temelje starejših zidov in zasuti prostor, ki naj bi ga uporabljali za grajsko ječo. Gradu so tekom let spreminjali notranjo in zunanjo podobo.

Financiranje

 

Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude skupnosti INTERREG III A Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006.

Organ upravljanja Sosedskega programa Slovenija – Madžarska - Hrvaška 2004-2006 je Služba Vlade Republike Slovenije za  lokalno samoupravo in regionalno politiko.

 

Partnerji v projektu

 

 

 

Povezave

 

 

ar©tur