Dragica Sušanj se je po hudi poškodbi v prometni nesreči, v kateri je postala tetraplegik, posvetila slikanju z usti. Vrata v likovni svet sta ji odpirala mentorja Rasso Caussevig in Jože Potokar. Prepoznaven likovni jezik pa je izoblikovala z lastnim vztrajnim in predanim ustvarjanjem.
Leta 2006 je že imela prvo samostojno razstavo. V tem letu je bila kot štipendistka sprejeta tudi v VDMFK - Mednarodno združenje slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami.
Od takrat so se zvrstile številne samostojne razstave, sodeluje pa tudi na skupinskih, doma in v tujini.
Njena najbolj priljubljena slikarska tehnika je olje na platno, ustvarja pa tudi grafike in risbe. V svojih delih dosega oblikovno jasnost in razpira bogato paleto živahnih barvnih vrednosti. Njen osrednji motiv je narava, ki jo upodablja v različnih letnih časih. Rada slika tudi rože.
