Občinski praznik 4. junij
Četrtega junija 1942 je pogorelo sedem brkinskih vasi. Požgala jih je italijanska soldateska skupaj s fašističnimi kazenskimi enotami in vzela življenje številnim nedolžnim ljudem. Tistega dne so pobili več kot 30 ljudi, več kot 460 pa odgnali v internacijo. V spomin na ta tragični dogodek spominja občinski praznik Občine Ilirska Bistrica.
Črtomir Šinkovec je v knjigi Uporni svet pod Snežnikom (Občinski odbor združenja borcev NOV Ilirska Bistrica, Nova Gorica, 1966) takole opisal grozodejstva, storjena nad prebivalci Donje in Zgornje Bitnje, Mereč, Pristave, Ratečevega brda, Kilovč, Podstenjška in Podstenj, s katerimi so se maščevali za tri fašiste, ubite v spopadu 14 mož Brkinske čete s fašistično posadko, nastanjeno v Merečah:
»Z največjo brezobzirnostjo so se maščevali nad nedolžnim prebivalstvom, na katerega so kakor volkovi planili z ognjem in mečem. Najhuje pa je bilo, da so tolpe podivjanih skvadristov in vojakov, ki so pridrveli na tovornjakih iz vseh bližnjih in daljnih postojank, vodili tisti italijanski vojaki, ki so jim partizani prizanesli, ter kazali posamezne povsem nedolžne domačine. Še istega dne, to je 4. junija 1942, so postrelili osemindvajset ljudi. Po pripovedovanju domačinov so fašisti odpeljali na smrt obsojene talce na travnik med Kilovčami in Ratečevim brdom, jih postavili v tri vrste ter postrelili. Le mladoletna brata Franca in Lojza Avsca so odvlekli k cesti in ju tam ubili. (…)
V Spodnji in Zgornji Bitnji so, po pripovedovanju domačinov, požgali 24 hiš in 15 gospodarskih poslopij. Nedotaknjeni sta ostali le karabinjerska postaja in hiša Jožeta Grahorja, v kateri so bili nastanjeni italijanski vojaki. Štiri moške so ubili, 82 so jih odgnali v internacijo. Rešila se je le petčlanska Matkova družina, ki se je priključila brkinski četi.
Mereče so fašistične tolpe obkolile dopoldne 4. junija. Kar so dobili moških, so jih odvlekli v zapore v Ilirsko Bistrico – 74 odraslih in 20 otrok. Popoldne pa so vdrli v vas skvadristi z Reke in iz Trsta, vse izropali in požgali. Pri tem so ubili Antona Vičiča.
Istega dne so požgali do tal tudi Kilovče. Ko je bila vsa vas v plamenih, so na polju pod vasjo ubili osem Kilovčanov. Postrelili so jih skupno s talci iz Ratečevega brda. V internacijo so odpeljali 11 moških, 30 žensk in 26 otrok.
V Ratečevem brdu je zgorelo 12 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij. Fašisti so vse razdejali in izropali, živino pa odgnali. Na pot v taborišče so odvlekli 8 moških, 28 žensk in 34 otrok. Skupno z vaščani iz Kilovč so postrelili 16 talcev.
Podstenje so fašisti zažgali z zažigalnimi bombami. Kar so posamezniki rešili iz ognja, so morali zložiti na kup in gledati, kako so fašisti uničili še tisto. V internacijo je moralo 34 moških, 37 žensk in 24 otrok. Skupno so odgnali v internacijo 462 ljudi. (…) Skupno je sovražnik požgal 106 hiš in 102 gospodarskih poslopij.
Toda krono fašističnega hudodelstva so krvoloki dosegli šele naslednji dan. Iz zaporov v Ilirski Bistrici so privlekli mladoletnega Jožeta Čeligoja iz Topolca, ki je opravljal službo terenskega obveščevalca, in kmeta Jakoba Pecmana iz Smrij, očeta treh otrok. Oba so obesili na kostanj sredi trga, tam, kjer stoji zdaj njima posvečen spomenik. V svarilo sta tam visela tri dni; policija ju ni pustila pokopati. (…)
Talce, ki so jih pobili ob cesti v Bitnji ter na polju med Kilovčami in Ratečevim brdom, so domačini pokopali na Premu, kjer imajo lep spomenik.«
Občina Ilirska Bistrica na ta spominski, občinski praznični dan, 4. junij, zaslužnim občankam in občanom podeli najvišja občinska priznanja.
