8. oktobra 2024 je skupina Spoznavajmo svet in domovino Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica začela novo študijsko leto z obiskom mesta Krk. Po mestu sta nas vodila profesor zgodovine in geografije, mr.sc. Tvrtko Božić in profesorica hrvaškega jezika in književnosti, mr.sc. Milica Žužić. Oba odlična poznavalca kraja.
Prvi znani prebivalci, različni gospodarji
Prvi znani prebivalci so bili Liburni, sledili so Rimljani, od 6.stol. dalje Slovani. Politično so pripadali rimski državi, Bizancu, Benečanom, domačim knezom Frankopanom, kratek čas Napoleonu, pa Avstriji oz. Avstro Ogrski, Italiji, Jugoslaviji in danes neodvisni Hrvaški.
Znani Slovenci v Krku
G. Tvrtko nam je obljubil, da nam bo predstavil za Krk tri pomembne Slovence. Prvi je bil na vrsti dr. Otmar Brovet, zdravnik rojen v Zagorju pri Savi: človek, ki je s svojim delom pustil v Krku neizbrisen pečat. Pomnijo ga kot odličnega zdravnika, ki se je posvetil tudi najrevnejšim, kot župana in še posebej kot ustanovitelja Male realne gimnazije.
Drugi Slovenca je bil dolgoletni škof v Krku, to je Anton Mahnič (roj. v Kobdilju). Po njegovi zaslugi je mesto dobilo tiskarno, v kateri so tiskali tudi v glagolici. Tiskali so tudi poučno-gospodarski list Pučki prijatelj, ki je bil namenjen predvsem kmetom. Ustanovil je tudi Staroslovansko akademijo. Znano je, da je bil velik rodoljub. Uprl se je italijanski oblasti, ki ga je pregnala iz Krka v internacijo, v Frascati pri Rimu. Tam je zbolel, vrnil se je v Zagreb, kjer je kmalu umrl. Posmrtne ostanke so leta 2002 prenesli v katedralo v Krku.
Tudi Josip Srebernič (roj. v Solkanu) je 1923.l. postal škof na Krku. Bil je preprost, domač, prijazen in izredno ljubezniv z vsakim človekom. V času vojne je osebno odpotoval v Rim in v Vatikanu in pri Mussoliniju, posredoval za Slovence, ki so bili v taborišču na Rabu ter za Hrvate s Krka v času nemške okupacije. Pokopan je v krški katedrali.
Znamenitosti
Ogledali smo si: dobro ohranjen obzidje, frankopanski Kaštel, Mala in Velika vrata. Hodili smo po glavni rimski ulici decunaus, prek mestnih trgov. Najbolj znamenita je Vela placa z uro na stolpu, ki kaže vseh 24 ur. Na trgu je vodnjak z beneškega obdobja z reliefom leva z zaprto knjigo. Biser mesta je katedrala, ki hrani skladno povezana obdobja: romaniko, gotiko, renesanso. V bližini je še cerkev sv. Kvirina in zvonik, ki zaključuje verski kompleks. Ne le stare uličice, po katerih smo hodili, pač pa številne plošče z zapisi, tudi v glagolici, portali, z grbi, stele z rimskih nagrobnikov, ostanki rimskih term s čudovitimi mozaiki…vse to so materialni dokazi tisočletnega obstoja mesta.
Priporočam obisk!
Marica Gaberšnik
*PREČUDOVITO MESTO KRK
(Splendidissima Civitas Kuryctarum, zapis na plošči iz 4. stol.)
