Bazoviška cesta 14
6250 Ilirska Bistrica
Sodelovanje Pokrajinskega muzeja Koper, enote Ilirska Bistrica, in Notranjskega muzeja Postojna je pripeljalo do odprtja gostujoče razstave na gradu Prem, naslovljene Uršnja luknja pri Šembijah: bivališče pračloveka neandertalca.
Dogodek je obogatil uvodni nastop Tamburaškega društva Sloga iz Jelšan. Tamburaši so takorekoč simbol kulturnega delovanja v Jelšanah, katerega začetki segajo kar 160 let nazaj. V tem času je društvo preživelo mnoge spremembe, a kljub vsemu so se člani vedno trudili ohranjati bogato kulturno dediščino. Pevski zbor, dramski, tamburaški in folklorni odsek so le nekatere izmed dejavnosti, ki so zaznamovale njihovo zgodovino. Njihov cilj je ohranjanje tradicije tamburaške glasbe in spodbujanje skupnega muziciranja, kar je izjemno pomembno za ohranjanje naše kulturne identitete.
Dr. Slavko Polak
V nadaljevanju je besedo prevzel avtor razstave, dr. Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna, doma iz Koritnic, ki nam je predstavil Uršnjo luknjo, njeno raziskovanje in nam razkril, da bodo ob bodočih raziskavah najverjetneje odkrili še marsikaj zanimivega.
Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah je manjša, približno 15 metrov dolga kraška jama, ki je večji del leta suha in ima le malo kapniškega okrasja. Sredi 19. stoletja je v jami živela samotarka Urša, po kateri je jama dobila svoje ime. Ob koncu druge svetovne vojne pa je jama dala zatočišče približno petdesetim ljudem, ki so se tam skrivali.
Med letoma 1982 in 2023 je bilo v jami najdenih več fosilnih kosti in zob ledenodobnih živali, med njimi največ kosti jamskega medveda, jelenov in srnjadi, pa tudi divjih konj, alpskega volka, več vrst malih zveri, svizca, ježevca in celo nosoroga. V kamniti breči in sedimentu jame je bilo najdenih tudi nekaj odlomkov kremena, za katere se je izkazalo, da pripadajo eni od paleolitskih kultur zgodnjega človeka. Dva vzorca sige, odvzeta prav z mesta novih najdb, sta pokazala absolutno starost odložene sige 174.400 in 142.000 let pred sedanjostjo. Vse kaže, da so najdeni artefakti delo zgodnejših neandertalcev na naših tleh. Večina večjih dolgih kosti s stropnega najdišča Uršnje luknje je razbitih, kar prav tako pripisujemo delu neandertalca.
Razstavo si na gradu Prem lahko ogledate do konca oktobra 2024 in tudi v sezoni 2025, ko znova odpremo grajske prostore. Informacije o urniku so dostopne tukaj, na spletni strani visitilirskabistrica.si pa najdete informacije o še drugih dogodkih na gradu Prem.
Mateja Kakež
Foto: Občina Ilirska Bistrica