Občina je pripombe, s katerimi utemeljuje, zakaj območje nad Ilirsko Bistrico in Šembijami ni primerno za postavitev verige vetrnih elektrarn, strnila v osem točk. Objavljamo kratek povzetek, celotno besedilo z obrazložitvami in predlogi ministrstvu pa najdete v priponki.
1. 1. Veriga vetrnih elektrarn je načrtovana na območju Nature 2000 ter na biosfernem območju Škocjanskih jam kot Unescovem programu MAB. Veriga načrtovanih vetrnic leži tudi na območju klasičnega krasa, ki kot eden najznačilnejših primerov kraške krajine v svetu čaka na vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.
2. 2. Pravni predpisi, ki bi urejali področje obvladovanja vplivov nizkofrekvenčnega hrupa na ljudi in okolje oziroma onesnaževanje okolja z nizkofrekvenčnim hrupom, ki ga med številnimi možnimi viri povzročajo tudi vetrne elektrarne, v Sloveniji ne obstajajo. S tem ni zagotovljeno pravno varstvo pred škodljivimi posledicami nizkofrekvenčnega hrupa na zdravje ljudi.
3. 3. Veriga vetrnih elektrarn je načrtovana v neposrednem vodozbirnem zaledju virov pitne vode v Občini Ilirska Bistrica, za katere vlada še ni sprejela ustrezne uredbe o vodovarstvenih območjih in režimih varovanja pitne vode.
4. 4. V Sloveniji ne obstajajo pravni predpisi, ki bi urejali področje vidnega onesnaževanja krajine. Morebitna veriga vetrnih elektrarn bi pomenila vizualno degradacijo prostora in bi za vedno spremenila v dolgih stoletjih izoblikovano kulturno krajino ter območju odvzela njegovo samobitnost ter zmanjšala njegovo estetsko vrednost, ki med drugim predstavlja osnovo za razvoj trajnostnega turizma.
5. 5. Zaradi hrupa in vizualnega onesnaževanja, ki ga predstavljajo vetrne elektrarne, bi prostor postal manj privlačen za naselitev, zmanjšala bi se vrednost nepremičnin, zaradi nezdravega in nekakovostnega življenja gre pričakovati še večje izseljevanje prebivalcev občine.
6. 6. Delovanje vetrnih elektrarn povzroča posebno svetlobno onesnaženje. Prvo je t.i. rotirajoča senca, ki se pojavlja v primerih, ko je vetrna turbina med soncem in gledalcem. Takrat nastanejo vrteče sence, ki so zelo moteče. Drug obliko svetlobnega onesnaženja predstavljajo luči na vrhu vetrnih stolpov zaradi oznak varnosti letalskega prometa. To svetlobno onesnaženje lahko pri ljudeh povzroča zdravstvene težave.
7. 7. Veriga vetrnih elektrarn bi posegla v območje obstoječih stavbnih zemljišč, ki jih je občina predvidela za širitev stanovanjskega dela mesta Ilirska Bistrica. Zaradi vseh omejitev v prostoru ima občina le še na tem območju možnost širitve poselitve. Vetrnica številka 5 ni oddaljena niti 1000 metrov od obstoječih stavbnih zazidljivih zemljišč.
8. 8. Z vidika vpliva na zdravje ljudi ni problematično samo eno stojno mesto vetrnice, kot je bilo predstavljeno na javni predstavitvi pobude 17.10.2024. Obremenjenih območij, za katera NIJZ zahteva preučuje v nadaljevanju postopka, je več.
V gradivu, ki ga je občina 29. oktobra poslala ministrstvu, je župan dr. Gregor Kovačič izpostavil tudi, da občina v sodelovanju s prebivalci išče za ta prostor sprejemljive programe, ki ne bi imeli negativnih vplivov na okolje, ljudi, živalski in rastlinski svet, predvsem pa na kulturno krajino. V pripravi so projekti za ureditev kolesarskih, jahalnih in pešpoti ter še nekateri drugi. »Ne glede na vse občinske načrte, pa se enostavno pojavi investitor, ki ga zavarovane površine ne ovirajo, da bi lahko realiziral svoje projekte. Tu pravzaprav ni logike, da odločanje o prihodnji rabi prostora prevzame investitor in vlada s svojimi ministrstvi, ne pa občina.«
Rok, do katerega je morala občina ministrstvu za naravne vire in prostor poslati svoje predloge in pripombe, se je iztekel danes, 30. oktobra, rok za pripombe občanov pa je podaljšan. Pripombe je na predpisanem obrazcu mogoče oddati do 31. decembra letos.
