Za vrhunsko povezovanje celotnega programa sta poskrbela Stojan Janežič in predsednica društva Mira Kirn, člana FD Gradina. Sproščeno in iskreno vodenje, podkrepljeno z domačim jezikom in toplim humorjem, je med nastopi ustvarjalo izjemno prijetno vzdušje. Njune besede so izžarevale ljubezen do domače kulturne dediščine in spoštovanje do nastopajočih, kar je razveselilo in navdušilo zbrano občinstvo.
Otvoritev gostiteljev
Gostitelji večera, Folklorno društvo Gradina, so pod vodstvom mentorice Milene Drempetič otvorili koncert s starodavnim plesom Stu Ledi, ki velja za enega najstarejših tržaških plesov. Ples izhaja iz poloneze, meščanskega plesa, ki je bil pogosto uvod v večje plesne prireditve. Nastop je ob spremljavi istoimenske pesmi, s katero so fantje vabili na ples, pričaral čarobno vzdušje. Plesalci so v treh delih prikazali premišljene figure in medsebojno spoštovanje s prikloni v parih.
Otroška energija in lokalna dediščina
Nastopile so tudi mlade plesalke otroške folklorne skupine OŠ Podgora, ki jih vodi Mateja Štefančič. Skupina šestošolk je zaplesala plesa Ta požugana in Točak, medtem ko so mlajše učenke dodale čar s plesom Ob bistrem potočku. Na harmoniki jih je spremljal učenec 9. razreda, energični in usklajeni nastop pa je požel buren aplavz.
Gostje iz Hrvaške
Iz Hrvaške je prišla številčna skupina Riječke Palade, ki ohranja čavkavščino, tradicionalne in sodobne plese ter petje. Članice,ki so oblečene v barve svečane zastave mesta Reke so zapele pesem Ča je more avtorja Ivana Matetića Ronjgova in zaplesale plese Matuljska polka, Polka z rašpo in Potresujka. Vodja in koreografinja Sanja Čaval je s skupino navdušila občinstvo, ki je spontano zaploskalo v ritmu.
Beneški Slovenci in nostalgični povratek
Na koncertu so nastopili tudi Folklorna skupina Živanit izpod Matajurja, ki neguje beneško-slovensko dediščino. Ob spremljavi harmonike so zaplesali Ples v skednju, njihov nastop pa je bil še posebej ganljiv zaradi povezanosti z našo kulturno dediščino. Umetniški vodja Boris Lahjnar je obudil spomin na njihovo preteklo sodelovanje.
Veterani folklorne skupine Franc Ilec so s svojimi plesi iz Šentjanža in okolice navdušili z avtentičnostjo in raznolikostjo. Zaplesali so plese, kot so Štajeriš, Pobreška polka in Kosmatača, njihova glasbena spremljava na harmoniki, kitari in godalu pa je dodala poseben čar.
Italijanska eleganca
Iz Italije so prišli člani Folklorne skupine Santa Gorizia, katerih delovanje sega vse od leta 1928. Njihova bogata zgodovina se odraža v prefinjenih plesih, kot so Furlana, Settepaši, Francoska mazurka in Fugarul. Njihove koreografije in posebne plesne figure so navdušile občinstvo in pričarale pridih mediteranske elegance.
Zaključek v domačem duhu
Koncert so zaključili domačini, Folklorno društvo Gradina, z energičnim spletom Kres Svetega Ivana, ki temelji na običaju kresnega večera ob prazniku sv. Ivana Krstnika. Zaplesali so Sotiš in Samarjanko, ob spremljavi harmonikarja Tima Pavea, in s tem poskrbeli za veličasten zaključek večera.
Po zaključku uradnega dela programa so se nastopajoči in povabljeni gostje zbrali ob bogati pogostitvi, ki je bila pripravljena z velikim posluhom za vse. Ob hrani, pijači in sproščenem druženju se je nadaljevalo povezovanje med nastopajočimi iz različnih krajev. Ta čudovit zaključek je še dodatno utrdil občutek skupnosti in pripadnosti, ki ga je ustvaril celoten večer.
Prireditev je dokazala, kako lahko ples in glasba premostita meje ter združita ljudi različnih kultur. Občinstvo je domov odšlo navdušeno in obogateno z nepozabno izkušnjo. To je bil večer, ki bo še dolgo ostal v lepem spominu vsem, ki so imeli priložnost biti del te nepozabne zgodbe.
Ob zaključku nepozabnega koncerta "Pljes brez mej" bi se Folklorno društvo Gradina iskreno zahvalilo vsem, ki so s svojim prispevkom omogočili izvedbo tega čudovitega večera. Iskrena hvala Občini Ilirska Bistrica za podporo, ki jo vedno izkazuje našemu kulturnemu delovanju, ter gospe mag. Jani Knafelc Strle in gospe Dragici Jaksetič za njuno nesebično pomoč. Hvaležni smo tudi JSKD - izpostava Ilirska Bistrica, ki redno spodbuja in podpira kulturne projekte v našem okolju.Posebno zahvalo namenjamo tudi našim sponzorjem: trgovini in storitvam Rimex, Okrepčevalnici in pizzeriji Zala ter Gostilni in piceriji Mrak.
Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in omogočili, da smo skupaj z nastopajočimi pričarali dogodek, ki bo ostal v srcu vseh obiskovalcev! Vaša podpora je ključna za ohranjanje in razvoj naše kulturne dediščine.
Mateja Valenčič
