»Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu svobode. Naj zapišem, da je spomenik Žive Baraga Moškon in Janeza Lenassija s Hriba svobode ena od osrednjih ikon velike razstave o modernistični arhitekturi modernistične države, ki je ni več, v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. Hrib svobode je postavljen na gori svetovne umetnosti!« Tako je v svojem blogu na gledališkem portalu Kulturnik pred petimi leti zapisal Dragan Živadinov, za katerega smo včeraj, na Ta veseli dan kulture izvedeli, da je prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo za leto 2025.
Da, Dragan Živadinov, za katerega so v obrazložitvi zapisali, da "je reaktor in atraktor, ki v predstavah, informansih in obredih poslavljanja sega v preteklost, da bi dosegel prihodnost," in čigar "umetnost, njegova fanatična zavezanost umetnosti, lucidnost in njegova neizprosnost pri doseganju najvišjih standardov globoko zaznamujejo slovensko gledališko krajino in vplivajo na generacije umetnikov," je povezan tudi z Ilirsko Bistrico. Tu se je rodil in preživel prvih enajst let življenja.
"Ko rečem, da imam rad Bistr'c, je to neizpodbitno dejstvo. Moja oče in mati sta se sem priselila. Oče Ilija, po nacionalnosti Bolgar s srbsko-bolgarske meje. Iz mnogih razlogov je šel v jugoslovansko vojsko in bil poslan v Ilirsko Bistrico. Mati Ivanka, piše se Ambrož, je doma iz Komende, kjer smo imeli mesnico, gostilno...
Bistr'ca je moja večnost. Prvih pet let sem rasel vizavi bistriške vojašnice. Moja močna zavest pride, ko se preselimo na Prešernovo 25. Kar naenkrat pridemo v veliki svet. Tam sta bila dva nova modernistična blokca, stanovali smo v desnem. Stanovanje je bilo popolnoma novo, trisobno. Pa moj oče ni bil visoki oficir. Podoficir. Hrib svobode je bil ikona. Iti tja je bila vedno posebna pustolovščina. Naslednja moja ikona je vrtec s tovarišico Marico Valenčič, nato so bili v nizu ikon še kino, osnovna šola in vis á vis glasbena šola. Vse je bilo, kot je moralo biti. Kaj hočeš lepšega, da bi bilo vse na svetu v redu. S trajanjem v umetnosti sem zagotovo spoznal, da umetniki postanejo tisti, ki so doživeli zelo hude travme v življenju, nekaj zelo temnega, ali pa so doživeli nekaj pretirano svetlega. Hočem vam povedati, da sem jaz v Bistrici doživel nekaj pretirano svetlega..." Tako se je Dragan Živadinov spominjal svojih ilirskobistriških let v Kulturni klepetalnici Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, ki jo je tedaj vodila Zala Šajn.
Dragana pa se številni Bistričani spominjajo tudi kot tabornika in z veseljem so ga prišli pozdravit tudi ob njegovem gostovanju tudi v Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica marca 2017.
Prešernovemu nagrajencu Draganu Živadinovu je v imenu vseh občank in občanov in v svojem imenu čestital tudi župan dr. Gregor Kovačič.
Posnetek Kulturne klepetalnice TV Galeja si lahko ogledate tukaj.
