V četrtek, 16. januarja, je v čitalnici Knjižnice Makse Samsa potekalo odprtje kiparske razstave Igorja Knapa Umetnost kot začimba, ki nas vabi v svet ustvarjalnosti, domišljije in rokodelske spretnosti. Razstava, ki je krasila prostore čitalnice, je hkrati tudi praznik za dušo, saj nas nagovarja s svojo tiho, vendar izrazito govorico.
Dogodek je vodila direktorica knjižnice mag. Damijana Hrabar. Udeležencem je predstavila filozofijo umetnosti, ki jo je povzela od umetnika. Igor Knap umetnost dojema kot začimbo, ki doda hrani okus. Tako kot začimbe bogatijo jedi, umetnost obogati naše življenje, mu daje okus in ga naredi polnega. S temi mislimi je Hrabarjeva predstavila globoko sporočilo razstave.
Igor Knap, umetnik, ki iz lesa in kamna izvablja dušo je svojo mladost preživel v Trnovem, kjer je med otroško igro in domišljijo pokazal svoj talent. Že kot otrok je v preprostih oblikah videl skrite motive – v oblakih pravljična bitja, v kamenčkih sestavljene podobe, v kosu lesa pa silhuete ljudi. Po šolanju in zaposlitvi na bistriškem Transportu se je Igorjeva ustvarjalna žilica izražala v kipih iz odpadnega železa, a življenjske obveznosti so za nekaj časa potisnile umetnost v ozadje. Po letih posvečanja družini in delu ga je nazaj k umetnosti pripeljal trenutek, ko je vihar podrl stoletni oreh. Namesto da bi les končal v peči, ga je Igor preobrazil v svoj prvi kip, kar je znova obudilo njegovo ustvarjalno strast.
Pravi, da najraje ustvarja ženske akte – ker so ženske lepe in da je Bog odličen kipar. Ta preprosta, a močna misel odseva njegovo občudovanje do naravne harmonije človeškega telesa, ki jo skozi svoje delo želi ujeti in povzdigniti.
Les in kamen sta postala njegovi glavni ustvarjalni sredstvi. Les za svoje skulpture išče v domačih gozdovih, med naplavinami ob slovenski obali ali v zapuščenih sadovnjakih. Kamen, še posebej beli braški, pa ga je navdušil med klesarskimi delavnicami na otoku Brač, kjer je sodeloval s člani društva Most in izpopolnjeval svoje veščine. Njegova hiša v Račicah danes ni le dom, temveč tudi prava galerija, kjer obiskovalce prevzamejo njegove unikatne skulpture.
Njegovi kipi so že bili razstavljeni v Ilirski Bistrici, Ankaranu, Ljubljani in Kopru, kjer so navdušili domačine in širšo publiko. Igor ne išče popolnosti, temveč v vsakem kosu lesa ali kamna odkrije zgodbo, ki jo želi povedati. Verjame, da umetnost ne potrebuje meril ali pravil – omogoča mu svobodo izražanja, ki mu prinaša globoko zadovoljstvo.
Prireditev je glasbeno obogatila Pevska skupina Vasovalci iz Rečice. Njihove pesmi so pričarale občutek harmonične povezanosti med glasbo in umetnostjo. Glasba je s svojo nežnostjo in toplino dopolnila kiparska dela in užitek ob ogledu razstave.
