Bazoviška cesta 14
6250 Ilirska Bistrica
Prebivalstvo Primorsko-notranjske regije, kamor sodi tudi občina Ilirska Bistrica, v primerjavi z ostalo Slovenijo pogosteje umira zaradi bolezni srca in ožilja, redkeje pa zaradi raka, kaže poročilo NIJZ Zdravje v Sloveniji 2023.
Več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni
Poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje omogoča primerjave med dogajanjem v regijah in na ravni države. Primorsko-notranjska od državnega povprečja precej odstopa pri vodilnih vzrokih smrti. Tako na ravni države kot regionalno sta vodilna vzroka smrti srčno-žilne bolezni in rak, vendar so srčno-žilne bolezni v naši regiji glavni razlog za 41 odstotkov smrti, medtem ko je povprečje za celotno Slovenijo 36 odstotkov. Podatki so nekoliko bolj ugodni pri raku; v primorsko-notranjski regiji je bil rak vodilni vzrok smrti v 27 odstotkih primerov smrti, na ravni države pa v 31 odstotkih.
Smrtnost je sicer v naši regiji višja od državnega povprečja, kar gre pripisati neugodni demografski sliki in staranju prebivalstva. Povprečna starost, ki so jo dosegle ženske, je bila 83 let (enako kot v povprečju v Sloveniji), moški pa so v povprečju doživeli 76 let (povprečje v Sloveniji je bilo 75 let).
Leta 2023 je v regiji umrlo 586 oseb, rodilo pa se je 390 otrok. To sta le dva odstotka vseh otrok, ki so se v Sloveniji rodili tistega leta (16.787).
Več raka na prostati, manj na pljučih in dojki
Tako na ravni države kot v regiji so najpogostejši primeri raka rak na prostati, rak na pljučih in rak na dojki. Primorsko-notranjska regija odstopa od državnega povprečja pri raku prostate. Na tem organu je bilo potrjenih kar 19 odstotkov vseh novih primerov raka v regiji, medtem ko je bilo na ravni Slovenije teh primerov 13 odstotkov. Novih primerov raka na pljučih in dojki pa je bilo leta 2023 manj kot v povprečju v državi; v regiji tako na pljučih kot na dojki po devet odstotkov, v vsej državi pa po 12 odstotkov.
Ko gre za obvladovanje nekaterih vrst rakov, so pomembni tudi podati o udeležbi na presejalnih programih. Pri programu Svit (rak na debelem črevesu in danki) udeležba prebivalcev Primorsko-notranjske regije dosega državno povprečje (65 odstotkov), medtem kot pri programih Dora (rak dojk) in Zora (rak na materničnem vratu) zaostaja za njim. Vabilu programa Dora se je odzvalo le 71 odstotkov žensk iz regije (državno povprečje je 77 odstotkov), vabilu programa Zora pa 72 odstotkov (državno povprečje 74 odstotkov).