Po odločitvi Vlade RS, da mora ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ponovno odločiti o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja družbi Lesonit, so v Civilni iniciativi Eko Bistrc javnosti predstavili, kako bodo tekli postopki od tod naprej. Zdravstvena stroka pritrjuje, da so količine prahu in izpusti strupov iz lesne industrije zdravju škodljivi. Meritve kažejo, da je Ilirska Bistrica pri nekaterih vrstah nevarnih delcev v zraku v samem slovenskem vrhu, zdravstveni podatki pa, da imajo otroci, ki živijo ob tovarni, že kronične respiratorne težave.
Mojca Mejak iz CI Eko Bistrc ni med tistimi, ki zahtevajo zaprtje tovarne, vztraja pa pri jasni določitvi meje, do kod se lesnopredelovalna tovarna lahko širi. »Ali si res želimo, da Ilirsko Bistrico, kjer bo tovarna segala od Topolca do Kosez?« sprašuje domačine, ki se morda premalo zavedajo, da so izpusti iz takšnih obratov zdravju škodljivi. Pravno pomoč odvetnika so poiskali, ker so ocenili, da je dogovor med lastniki Lesonita in domačini, sklenjen leta 2006, prešibka varovalka za to, da bi se tovarna sama omejila pri svojem delovanju v škodo okoliškega prebivalstva.
Zrak v Ilirski Bistrici med najbolj onesnaženimi v Sloveniji
Na okrogli mizi, ki jo je CI Eko Bistrc pripravila v torek zvečer, so v ospredje postavili zdravstvene vidike delovanja Lesonita. Dr. Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, profesor na Medicinski fakulteti in član delovne skupine Zdravniške zbornice za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje, je zbral in interpretiral meritve Arsa o onesnaženosti zraka v Ilirski Bistrci. »Podatki Arsa kažejo, da je Lesonit eden večjih onesnaževalcev zraka glede na količino izpustov prahu in dušikovega oksida, pa tudi tovarna, ki v Sloveniji v zrak izpusti največ formaldehida. Meritve zraka kažejo, da je zrak v Ilirski Bistrici med bolj onesnaženimi v primerjavi z ostalimi mesti v Sloveniji,« je podatke strnil dr. Brvar.
Opozoril je tudi na učinek toplotne inverzije, ki v bistriški kotlini ni redek pojav. Ob takšnih temperaturnih obratih se onesnažen zrak zadržuje pri tleh in lahko še bolj negativno vpliva na zdravje ljudi.
Zdravstvenih podatkov za Ilirsko Bistrico nima, že zbrani podatki za druga mesta po Evropi, kjer delujejo podobne tovarne, pa kažejo, da formaldehid in strupi, ki jih zrak spušča lesna industrija, škodujejo zdravju predvsem otrok, lahko povzročajo večje število obolenj pljuč, astmo, alergije ter večje število rakavih obolenj.
Zaskrbljujoče ugotovitve o zdravju otrok
Upokojena pediatrinja Ivica Smajla se sprašuje, ali so podatki o zdravju v občinah, ki za Ilirsko Bistrico od državnega povprečja odstopajo predvsem pri srčno-žilnih boleznih, beležijo pa tudi večji absentizem in višjo samomorilnost, tudi odraz delovanja Lesonita.
Starši v Rečici so Ivici Smajla v pregled zaupali zdravstvene kartone svojih otrok in ugotovila je, da malčki, stari nekje od treh do šestih let, že imajo kronične respiratorne težave. »Pet otrok od šestih ima kronične pljučne težave, čeprav nimajo nekih znanih alergij ali drugih genetskih motenj, ki bi bile lahko podlaga za to,« ugotavlja pediatrinja. Otroci, ki živijo v neposredni bližini Lesonita, respiratorne okužbe prebolevajo težje in dalj časa. »Meritve, ki so jih opravili v Ljubljani, na primer spirometrija, kažejo na konstantno slabše vrednosti pljučne funkcije in na to, da se tem otrokom že od malega dogaja nekaj kroničnega,« opozarja.
Kako bodo tekli postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja
V CI Eko Bistrc so želeli na okrogli mizi javnosti predstaviti tudi, kaj lahko pričakuje po vrnitvi postopka za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za Lesonit na prvo stopnjo. Sledila bo vnovična izmenjava mnenj in stališč med stranskimi udeleženci v postopku (občani, združeni v CI Eko Bistrc, in Občina Ilirska Bistrica) in Lesonitom, ki je zaprosil za okoljevarstveno dovoljenje za povečanje proizvodnje. Nato bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ponovno odločilo o izdaji dovoljenja.
Odvetnik, ki ga ja najela CI Eko Bistrc, Aleš Sevšek pravi: »Pričakujem, da bo okoljevarstveno dovoljenje zavrnjeno oziroma ne bo izdano iz preprostega razloga, ker je bila presoja vplivov na okolje, ki je bila opravljena leta 2019 za potrebe izdaje integralnega gradbenega dovoljenja, opravljena zgolj za kapaciteto 514 kubičnih metrov dnevno, medtem ko je Lesonit vložil zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za kapaciteto 725 kubičnih metrov dnevno, z zadnjo vlogo pa je bila ta kapaciteta znižana na 610 kubičnih metrov dnevno.«
Razhajanje v številkah je bilo ključni razlog, da je vlada zadevo ministrstvu vrnilo v ponovno odločanje. Ne glede na novi izid, bo postopek trajal še dolgo; obe stani se namreč lahko spet pritožita na pritožbeni organ, ki je Vlada RS, nato pa tudi na upravno sodišče.
Lesonit lahko kljub tej odprti zadevi začne z gradnjo kompleksa, za katerega je leta 2019 pridobil integralno gradbeno dovoljenje, pojasnjuje Sevšek. »Lesonit lahko izvede investicijo, lahko prenovi tovarno, lahko jo modernizira, ne more pa izvajati svoje dejavnosti v kapaciteti nad 600 kubičnih metrov dnevno,« pojasnjuje. Državni predpisi namreč določajo, da je 600 kubičnih metrov meja, do katere podjetje ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja.
Okrogle mize se je udeležilo tudi vodstvo tovarne Lesonit, vendar se nihče od predstavnikov tovarne ni vključil v razpravo.
