Dragoceno dediščino Snežnika skupaj povežimo v park
Na tej strani, ki jo redno posodabljamo, objavljamo osnovne informacije o pobudi za ustanovitev Regijskega parka Snežnik, na dnu strani pa objavljamo gradiva v procesu ustanavljanja Regijskega parka Snežnik.
Snežnik je zakladnica narave in je del vsakega izmed nasVarujemo naravo, ki so jo ohranile generacije pred nami, in hkrati ustvarjamo nove razvojne priložnosti. Tako izjemno ohranjeno in pestro naravo imamo zaradi naravnih danosti pa tudi zaradi skrbnega upravljanja z gozdom in trajnostnega kmetovanja mnogih generacij. Naravo Snežnika si želimo ohraniti za prihodnje generacije – to pa lahko storimo le, če ohranjanje narave postane tudi naša razvojna priložnost.
Učinkovito upravljanje širšega območja Snežnika prinaša razvojne priložnosti lokalni skupnosti
Prva pobuda za zavarovanje Snežnika je stara več kot 100 let. Že Spomenica Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva iz leta 1920 je predlagala Snežnik za sredogorski varstveni park, in sicer je v njej zapisano naj se: 'za sredogorski varstveni park določi območje Snežnika, ker je velepomemben zato, ker se tu zadevajo alpska, kraška in mediteranska flora ter prehajajo druga v drugo'.
Danes v parku prepoznavamo priložnost varstva narave in razvoja lokalne skupnosti. Gospodarjenje, ohranjanje narave in druge aktivnosti v veliki meri urejajo nacionalna zakonodaja in podzakonski akti in to zlasti s področij ohranjanja narave, prostorskega načrtovanja, kmetijstva in kmetijskih zemljišč, gozdarstva, varstva vodnih virov, okolja ter trajnostne rabe naravnih virov. Z ustanovitvijo parka bi pridobili pravne osnove, ki bi nam omogočale učinkovito upravljanje območja Regijskega parka Snežnik in spodbujanje trajnostnega razvoja.
Park bo aktivno prispeval k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev. Spodbujal bo trajnostno kmetijstvo (ekološka pridelava, promocija lokalnih izdelkov) in gozdarstvo. Podpiral bo lokalno podjetništvo (okolju prijazno, inovativno). Sodeloval bo z vrtci, šolami in društvi (lovska, planinska, čebelarsko, turistično, kulturna, mladinska in druga). Razvojne pobude bo temeljile na partnerstvu s prebivalci in spoštovanju interesov skupnosti.
Park bo pridobival dodatna sredstva iz različnih finančnih virov. Usmerjal jih bo v lokalne projekte, ki bodo skladni s cilji parka in skupnosti. Sredstva bo usmerjal v trajnostne projekte, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, podporo lokalnim ponudnikom, izobraževalne programe. Pri tem pa bo sodeloval s kmetij, lovci, čebelarji, šolami, društvi in podjetniki.
Park bo usmerjal obisk in promet. Skrbel bo za dogovore z domačini in lastniki, na katere poti usmerjati obiskovalce in kje urejati parkiranje. Pomemben bo tudi nadzor, ki ga bodo izvajali naravovarstveni nadzorniki in občinski redarji v sodelovanju z drugimi pristojnimi službami.
Park bo vzpostavil varno in kakovostno infrastrukturo za obiskovanje parka. Park bo skrbel za zasnovo in vzpostavitev infrastrukture za obiskovalce – informacijski center, izhodiščne točke z osnovno opremo (parkirišča, sanitarije, informativne table), tematske poti, interpretacijske in digitalne vsebine.
Z ustanovitvijo Regijskega parka Snežnik bomo dobili tudi nova delovna mesta (uprava, nadzor, projektno delo, interpretacija). Posredno pričakujemo povečanje zaposlitvenih priložnosti v turizmu, storitvah in lokalnem podjetništvu. Delo parka bo usmerjal svet, v katerem bodo tudi predstavniki krajevnih skupnosti in lastnikov zemljišč.
Povezovanje in skupni nastop z drugimi zavarovanimi območji v Sloveniji ter sorodnimi območji v tujini. Poleg varstva narave, ki ga bomo upravljali v skupnosti, pridobivamo tudi priložnost povezovanja z drugimi parki v Sloveniji in tujini. To nam omogoča sodelovanje pri projektih, izmenjavo dobrih praks, skupne projekte, večjo prepoznavnost območja ter tudi skupni nastop v odnosu do državnih institucij.
V pripravljalni fazi smo se srečevali na posvetih in skupaj razmišljali o načrtovanju Regijskega parka Snežnik. Na podlagi vaših predlogov in strokovnih utemeljitev smo na Občini Ilirska Bistrica pripravili osnutek Odloka o Regijskem parku Snežnik.
V predlog Odloka o Regijskem parku Snežnik smo vključili pobude prebivalcev, ki so bile v javnem interesu in smo jih lahko strokovno utemeljili.
V času od 10. marca 2026 do 10. maja 2026 poteka uradna javna predstavitev z javno obravnavo.
Besedilo osnutka Odloka o Regijskem parku Snežnik, vključno s kartografskim delom, je v tem času javno dostopno v prostorih Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, v sprejemni pisarni v pritličju (v poslovnem času občinske uprave). Besedilo Osnutka odloka je elektronsko objavljeno na spletni strani Občine Ilirska Bistrica, na podstrani Regijskega parka Snežnik - na dnu te spletne strani ⇓.
Elektronska predstavitev omogoča tudi vpogled kartografskega dela gradiva do parcele natančno na spletnem GIS portalu Občine Ilirska Bistrica - sloj se nahaja pod vsebino oz. v mapi »OBČINSKA UPRAVA«.
Pripombe lahko do 10. maja 2026 oddate pisno na mestih javne predstavitve z javno obravnavo kot zapis v knjigo pripomb ali pošljete pisno na naslov Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica ali pošljete na elektronski naslov: obcina.ilirska-bistrica@ilirska-bistrica.si, pri čemer v rubriki »zadeva« navedete »Regijski park Snežnik – javna obravnava«.
Pripombe morate obvezno oddati na pripravljenem obrazcu - tiskane obrazce lahko dobite na Občini, obrazec je v elektronski obliki objavljen tudi med gradivi na dnu te spletni strani ⇓.
V mapi »DODATNA GRADIVA« je objavljen tudi Koncept Regijskega parka Snežnik, ki podaja več vsebinskih informacij o Regijskem parku Snežnik. Prav tako bo pod dodatnimi gradivi v tem tednu objavljeno tudi Poročilo o sodelovanju deležnikov z odgovori na vsa vprašanja, ki smo jih prejeli v t. i. pripravljalni fazi.
Po končani javni predstavitvi bomo pripravili vsebinsko in pravno usklajen predlog akta o zavarovanju Regijskega parka Snežnik, ki bo šel v obravnavo na Občinski svet Občine Ilirska Bistrica, predvidoma v juniju 2026.
Ključni poudarki osnutka Odloka o Regijskem parku Snežnik Osnutek področij upravljanja
Osnovna vodila pri snovanju parka so ohraniti naravo, ohraniti in spodbujati sonaravno in trajnostno gospodarjenje, ohranjati naravni prostor in kmetijska zemljišča z usmerjanjem turizma in prostočasnih dejavnosti, prometa, infrastrukture in gradnje.
Ob upoštevanju že veljavne zakonodaje so zato posamezni predlagani varstveni režimi ter varstvene in razvojne usmeritve lokalno prilagojene glede na dejanske potrebe v prostoru. Predvideno je upravljanje na naslednjih področjih: splošno, gozdarstvo in lovstvo, kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti, promet ter infrastruktura in gradnja.
Osnutek meje in predlog dveh varstvenih območij
V park si želimo vključiti širše območje Snežnika – pretežno neposeljeni del občine. Naš predlog je, da širšega območja vasi na robu parka ne vključujemo v park. V park povezujemo predvsem obstoječa zavarovanja znotraj občine Ilirska Bistrica ter predlagamo dve varstveni območji – celotno območje parka bi predstavljalo območje s splošnim varstvenim režimom. Varstveno območje s strožjim varstvenim režimom – prvo varstveno območje – pa bi predstavljala območja, kjer se prekrivajo obstoječe naravne vrednote in obstoječi gozdni rezervati na območju Snežnika, Goljaka, Obramca in Zatreb-Planinca.
Osnova poteka meje izhaja iz procesa usklajevanj strokovnih podlag Zavoda RS za varstvo narave, sledilo pa je obsežno usklajevanje s strokovnimi institucijami, domačini in drugimi deležniki.
Predlog meje je v prvotnem predlogu povezoval obstoječa zavarovanja – predvsem je sledil mejam območij Nature 2000. V obsežnem posvetovanju smo prejeli predloge tako za zmanjšanje, kot tudi za povečanje območja parka. Na predlog prebivalcev smo predlogu Odloka o ustanovitvi parka dodali dodaten odmik od naselij in v večji meri izločili najboljša kmetijska zemljišča v robnem delu parka (predvsem tista v bližini naselij). Območje predvidenega parka pa je še vedno oblikovano tako, da se prostorsko povezuje s sosednjim zavarovanim območjem – Krajinskim parkom Pivška presihajoča jezera.
Osnutek omejitev v parku
V parku bomo lahko delali vse, kar lahko že sedaj v skladu z obstoječo zakonodajo. Park ne bo posegal v gozdarjenje in kmetovanje. Bo pa park usmerjal promet, obiskovalce in prostočasne dejavnosti v sodelovanju z lastniki zemljišč in prebivalci.
O projektu LIFE FOR LIFELINESAktivnosti za ustanavljanje parka so sofinancirane s strani Evropskega programa LIFE v okviru projekta LIFE FOR LIFELINES (101148381 — LIFE23-NAT-SI-LIFE FOR LIFELINES) - Zagotavljanje varnega ekološkega koridorja za gnezdilke in selivke med Alpami in Jadranom, v katerem so projektni partnerji: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Sloveniji (DOPPS) – vodilni partner, Park Škocjanske jame, Elektro Primorska ter Občina Ilirska Bistrica.Več o projektu si lahko pogledate na spletni strani projekta LIFE FOR LIFELINES.
Projekt LIFE FOR LIFELINES (LIFE23-NAT-SI-LIFE FOR LIFELINES/101148381) sofinancira Evropska unija. Vsebina odraža izključno stališča avtorjev. Ta vsebina ne odraža nujno mnenja Evropske unije. Zato za vsebino in iz nje izhajajočo morebitno uporabo informacij Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje ter Evropska komisija ne prevzemata odgovornosti.
