V Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici je 9. maja potekala 38. občinska revija pevskih zborov. Na odru bistriškega hrama kulture se je zvrstilo osem pevskih zasedb, katerih nastope si je poleg občinstva ogledala tudi strokovna spremljevalka revije Ana Erčulj. Ta se je po koncertu pogovorila z zborovodkinjami in jim dala koristne napotke za nadaljnje delo. Glede na prikazano je zbore razvrstila na kakovostne nivoje, ki jih dosegajo. Dobljena ocean se jim bo upoštevala pri točkovanju na občinskem razpisu in razpisih Javnega sklada za kulturne dejavnosti prihodnje leto, poleg tega pa je dosežen regijski nivo tudi vstopnica za udeležbo na zborovskih tekmovanjih.
Revija je bila letos posvečena Dragotinu Ketteju, saj obeležujemo 150 let od njegovega rojstva. Kette se je rodil na Premu, leta 1876. Njegovo življenje je bilo kratko, komaj triindvajsetletno, a njegova pesniška sled je globoka in trajna. Bil je eden osrednjih predstavnikov slovenske moderne, ob Ivanu Cankarju, Josipu Murnu in Otonu Župančiču. Čeprav mu življenje ni prizanašalo, saj je zgodaj izgubil oba starša in se moral skozi mladost prebijati z veliko notranje moči, je v slovensko besedo vnesel izjemno nežnost, toplino, mladostno hrepenenje in občutek za lepoto. Ko govorimo o Ketteju, pogosto pomislimo na njegove pesmi, na podobe ljubezni, narave, samote, vere, notranjih bojev in svetlih trenutkov. Toda med pevskimi zbori smo ga začutili še drugače – skozi glasbo. Kette sicer ni bil zborovski skladatelj, vendar je njegova poezija postala navdih številnim skladateljem. Njegove besede so se iz knjig preselile v note. Med uglasbenimi Kettejevimi pesmimi za zborovske zasedbe najdemo dela, kot so V samotah Emila Adamiča, Na poljani Oskarja Deva, Ptička tudi Oskarja Deva, V mlinu Mihaela Rožanca, Osliček in petelinček Cirila Preglja, Na trgu Vasilija Mirka - ta je skozi leta postala neformalna himna Moškega pevskega zbra Dragtin Kette. Delček od širokega nabora Kettejevih uglasbenih pesmi smo lahko slišali tudi na bistriški pevski reviji.
Na reviji so kot prve stopile nao der pevke Komornega dekliškega zbora Vox Ilirica pod vodstvom Elene Sedmak. Mešanemu pevskemu zboru Avgust Šuligoj, ki deluje v okviru Društva upokojencev Ilirska Bistrica dirigira Anamarija Surina, Moškemu pevskemu zboru Dragotin Kette pa Janja Konestabo. Prav Janja Konestabo se je na odru zvrstila še dvakrat: kot pevovodja Ženske pevske skupine Kalina in dirigentka Mešanega pevskega zbora Tabor Kalc 1869 Knežak. Katja Morel je pred občinstvo popeljala Žensko pevsko skupino Tuščak z Bača, Ana Celin Lenarčič pa Vokalno skupino Otium. Koncert so zaključili pevke in pevci Crkvenega mešanega pevskega zbora Zvon, katerega je tokrat vodila Katja Smrdel Zafred. Ona je dirigirala tudi ob izvedbi pesmi Oj, Triglav, moj dom, katero so ob koncu koncerta skupno zapeli vsi nastopajoči.
Dragotin Kette je zgodbe in pesmi pisal z besedo, zbori jih pišejo z glasbo. Po oceni strokovne spremljevalke revije, so jih tokrat najbolje “zapisali” pri Komornem dekliškem zboru Vox Ilirica, Mešanem pevskem zboru Tabor Kalc 1869 Knežak in Cerkvenem mešanem pevskem zboru Zvon. Ti trije zbori so namreč po mnenju strokovne spremljevalke revije dosegli višji – regijski kakovostni nivo.
Posnetek revije si lahko ogledate na sledeči povezavi: https://youtu.be/OXfdu1Uep7E?si=dkHJ3nCGqYF_tnsY
tekst Igor Štemberger, foto TV Galeja
