V vaškem domu v Novokračinah je minuli teden potekala predstavitev poplavne študije porečja Sušačkega potoka. Novokračine so v začetku februarja 2019 prizadele poplave in krajani so želeli pridobiti strokovno mnenje o poplavni (ne-)varnosti v porečju Sušačkega potoka. Poplavno študijo je naročila Občina Ilirska Bistrica na pobudo Krajevne skupnosti Novokračine, ki je študijo tudi polovično sofinancirala.
Poplavno študijo je izdelalo podjetje Corus inženirji d.o.o. iz Ajdovščine, rezultate je predstavil g. Tomaž Balut, univ. dipl. inž. Grad. Na predstavitvi smo izvedeli, da je bil padavinski dogodek leta 2019 izjemen v vseh pogledih. Povratna doba dogodka je bila 500 let, izračunana pa je bila na osnovi dolgoletnih nizov podatkov s padavinskih postaj Mašun in Ilirska Bistrica. Za izvedbo natančnih izračunov simulacije padavinskega in posledično poplavnega dogodka so bili ključni 10—minutni podatki o padavinah v času poplavnega dogodka 2019 s padavinske postaje v Kuteževem, ki jo upravlja ljubiteljski meteorolog Saša Zidar. Za posredovanje podatkov se mu zahvaljujemo.
Za potrebe kalibracije so bili uporabljeni tudi podatki s padavinske postaje v Klani (Hrvaška), ki jih je občina posebej naročila. Poleg že omenjenih podatkov so bili pri izdelavi študije uporabljeni številni podatki, od podatkov o reliefu (višine), do podatkov, izmerjenih neposredno na terenu (višine poplav, ki so jih posredovali domačini ob terenskem ogledu, izmere prepustnosti mostov itn.).
Izdelovalec študije je s pomočjo animacije predstavil potek poplavnega dogodka. Na koncu je predlagal ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti območja. Ključno je ohranjanje požiralne sposobnosti Novokrajske jame, ki ima ocenjeno kapaciteto ponikanja 30 m3/s. Za zagotovitev tega je nujno, da se iz območja poplav umaknejo vsi materiali (ute, drva, bale, pesek, zemlja, drugi materiali), ki bi lahko ob poplavnem dogodku zamašili ponor in povzročili znaten dvig poplavne vode. Kot je pokazalo modeliranje, lahko že zelo majhno zmanjšanje požiranja vode v jami povzroči zvišanje poplavne kote za meter in več.
Drugi ukrep je izpraznjene zaplavnih pragov na Sušačkem potoku ter njihovo redno pregledovanje in praznjenje, za kar mora poskrbeti koncesionar. Ker je bilo ugotovljeno, da veliko plavja na poplavno območje prinaša Smrdejski potok, so izdelovalci študije predlagali, da se v njegovi strugi gorvodno od vasi uredi zaplavne pragove za zadrževanje plavin.
Pri izvajanju prvega ukrepa bo zelo pomembno sodelovanje vseh domačinov, ki imajo v lasti oziroma uporabljajo površine na poplavnem območju med vasjo in jamo ter vzdolž struge Sušačkega potoka. Glede drugega ukrepa bo občina sklicala sestanek z Direkcijo Republike Slovenije, ter predlagala, da se obstoječi zaplavni pragovi očistijo sedimentov ter da se pristopi k projektiranju novih zaplavnih pragov na Smrdejskem potoku.
OIB
