Na Dolnjem Zemonu je bilo v nedeljo, 4. oktobra, čutiti posebno veselje. Vaščani in gostje so se zbrali v podružnični cerkvi ilirskobistriške župnije, posvečeni svetemu Mihaelu, kjer je škof msgr. dr. Jurij Bizjak na začetku bogoslužja blagoslovil obnovljeno notranjost in nato daroval sveto mašo. Za domačine je bil to praznik skupnega dela, vztrajnosti in skrbi za cerkev, ki spremlja življenje vasi že več rodov.
»Ohranili smo del dediščine naših prednikov in pokazali, koliko lahko dosežemo, ko stopimo skupaj,« je ob pozdravu škofu povedala Iris Dovgan Primc. Izrazila je hvaležnost vsem, ki so pomagali pri obnovi, ter škofa prosila za blagoslov cerkve in zbranih.
Slovesnost so s petjem obogatili harijski pevci pod vodstvom Alenke Volk Penko, navzoče pa je pozdravil tudi župan dr. Gregor Kovačič. Obnovljena notranjost, napolnjena do zadnjega kotička, je bila tega dne prostor veselja ob dosežku, h kateremu so prispevali številni ljudje.
Obnova, ki je cerkvi vrnila pristnejšo podobo
Pot do prazničnega dne se je začela leta 2023, ko so vaščani na skupnem zboru podprli obnovo. Kmalu zatem so pod novejšim betonskim tlakom odkrili stari opečni pod. Njegova ohranitev in obnova sta postali osrednje vodilo pri urejanju notranjosti cerkve. Danes ji daje posebno toplino in jo povezuje s časom naših prednikov.
Sprva je bil predviden manjši obseg del, vendar je cerkev med obnovo razkrivala dodatne težave. Marija Ana Kranjc iz podjetja GNOM je pojasnila, da so zaradi močne vlage ometi odstopali od zidov, pokazalo se je zamakanje ob zvončnici, dotrajana pa je bila tudi zasteklitev okenskih lunet.
Dela so zajela sanacijo zaradi vlage in soli poškodovanih sten in obokov, odstranitev neustreznih cementnih popravil ter obnovo z apnenimi ometi in novimi barvnimi nanosi. V ladji in prezbiteriju so ohranili in obnovili stari opečni tlak, manjkajoče opeke nadomestili, v vhodni lopi pa položili nov opečni tlak ter nove kamnite stopnice. Obnovili so strop v prezbiteriju, obdelali lesene dele notranjosti, očistili pod in polico na koru ter uredili novo ograjo kora. Dotrajane pleksi plošče v okenskih lunetah so nadomestili z zasteklitvijo in uredili kovinske okenske okvirje. Kamnite portale, okenske police in druge klesane elemente so očistili in zaščitili, zamenjali stopnice pred vhodno lopo ter lopo uredili in prebelili. Očistili in uredili so tudi grobnico v prezbiteriju, ohranjeno nagrobno ploščo pa ponovno namestili v nov kamniti okvir. Nova električna napeljava je vključevala razsvetljavo, reflektorje in ozemljitev.
Obnovo je usklajeval odbor pod vodstvom Primoža Rojca ob podpori župnika Stanka Fajdige. Konservatorsko usmerjanje je zagotavljala Minka Osojnik, konservatorska svetovalka iz Območne enote Nova Gorica ZVKDS. Dela je izvajalo podjetje GNOM v sodelovanju z obrtniki in prostovoljci. »V veselje nam je bilo načrtovati prenovo in iskati rešitve za porajajoča se vprašanja,« je zapisala Marija Ana Kranjc in sodelovanje vseh vključenih označila za zelo vzorno.
Minka Osojnik je poudarila, da nekateri pretekli posegi niso bili najbolj posrečeni, kar se je pokazalo pri višini tlakov, stropu prezbiterija in drugih podrobnostih. Sedanja obnova je z ohranitvijo prvotnih materialov cerkvi vrnila več avtentičnosti. Primernejši materiali bodo olajšali tudi njeno vzdrževanje. »Objekti, obnovljeni s primernimi materiali, se tudi lepše starajo,« je pojasnila. Napovedala je še, da bo ZVKDS zaradi vzorne in strokovne obnove v kratkem pripravil predlog za razglasitev cerkve za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Največje bogastvo so ljudje
Dosedanja obnova je stala približno 83.000 evrov. Občina Ilirska Bistrica je prek javnega razpisa za varovanje kulturnih spomenikov prispevala 5.000 evrov, večino sredstev pa so zagotovili darovalci. Manjkajo še nove klopi, ocenjene na približno 15.000 evrov, ki naj bi bile dokončane do božiča. Celotna ureditev bo tako stala okoli 100.000 evrov, zato so nadaljnji darovi še vedno dobrodošli.
Primož Rojc je ob koncu slovesnosti v osebnem nagovoru poudaril, da sta obnovo omogočila zaupanje in povezanost skupnosti, v kateri si ljudje pomagajo in stojijo ob strani. Zahvalil se je vsem, ki so k obnovi prispevali z darovi, delom, podporo in molitvijo. O domači cerkvi je povedal: »Njeno največje bogastvo so zlata srca ljudi, ki so zanjo skrbeli nekoč in ki zanjo skrbite danes.«
Z zahvalami in darili so se spomnili sedanjega in nekdanjega odbora, škofa, župnika, izvajalcev, strokovnih sodelavcev, občine in prostovoljcev. Zahvalili so se tudi Janezu Škrlju in Vanji Boštjančič za vitraže v prezbiteriju ter vsem, ki so poskrbeli za petje, okrasitev in pripravo praznika.
Po slovesnosti se je druženje nadaljevalo ob dobrotah domačih gospodinj. Ostal je čas za pogovor in veselje ob opravljenem delu. Cerkev svetega Mihaela je znova zasijala, v njeni obnovljeni podobi pa je tudi del vseh, ki so zanjo namenili svoj čas, znanje in dobroto.
Tekst: Odbor za obnovo cerkve
Foto: Patrik Lovrin
