V soboto, 25. februarja 2023, je zgodovinar in kustos v Pokrajinskem muzeju Koper Ivan Simčič v Kettejevi dvorani Doma na Vidmu predstavil svojo publikacijo »Kettejeve sledi« o domačem literarnem geniju. Avtorjev prispevek h Kettejevi zapuščini je pohvalil tudi ilirskobistriški župan dr. Gregor Kovačič, ki je napovedal nadgradnjo Kettejeve poti, obnovo rojstne hiše ter nagrajevanje diplomskih del z domoznansko tematiko.
Knjiga predstavlja doslej nepoznano fotografijo našega pesnika, ki je pomemben prispevek k njegovi slikovni dediščini, in jo je Ivan Simčič po naključju odkril med pregledovanjem gradiva na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Svoje raziskovanje Kettejevih sledi prične na Vrhniki, od koder izvira oče Filip, podrobno pa oriše tudi družino matere Ane iz Trnovega. Avtor opiše težke življenjske razmere, ki Ketteja spremljajo že od otroštva, ki ga je zaznamovala smrt sorojencev in matere. V zapisih se pojavljajo različni nazivi našega pesnika: Karl Dragotin, Karol, Dragotin Zagorski in Dragotin Kette.
Že na gimnaziji se je razkrila njegova ljubezen do materinščine, saj so mu zaradi njegovih prvih pesniških poskusov sošolci nadeli ime Prešeren Secundus (Drugi Prešeren). V nadaljevanju spremljamo njegovo šolanje in njegove mecene, ki so ga finančno podpirali po očetovi smrti, predstavljene pa so tudi pomembne osebnosti Kettejevih dijaških dni, med njimi tudi arhitekt Ivan Jager, ki je zaslužen za mlekarno in Severjevo gospodarsko poslopje v Trnovem.
O 6. razredu gimnazije v Novem mestu pričajo spričevala in zapisi iz beležk, začetek konca domačega umetnika pa zaznamuje vojaščina in usodna bolezen, ki ga je stala življenja.
Spremno besedo h knjigi je napisala literarna zgodovinarka in izr. prof. dr. Urška Perenič, rodom s Prema, ki vsako leto na Gradu Prem v sodelovanju z literarnim društvom pripravi Premskega srečanja.
Z avtorjem se je pogovarjala Anja Hofman, njegovo delo je pozdravil ilirskobistriški župan dr. Gregor Kovačič, občinstvo pa je prisluhnilo Mladinskemu pevskemu zboru Dragotina Ketteja, Kettejevim pesmim učenk in učencev Osnovne šole Dragotina Ketteja, Moškemu pevskemu zboru Dragotina Ketteja in Ženskemu pevskemu zboru Prem.
Kettejev opus še danes priča o njegovi mladostni genialnosti, na katero smo kot njegovi sokrajani izjemno ponosni. S poimenovanjem šole, bralne značke, dvorane v Domu na Vidmu, osnovnošolskih zborov, moškega pevskega zbora in Meseca kulture njemu v čast, želi ilirskobistriška občina sporočiti, da živi in diha s svojim največjim literatom.
Kot je pojasnil župan Kovačič, se v okviru projekta »Neprekinjenost sebe«, ki ga sofinancira država, ureja Kettejeva rojstna hiša, v načrtu je nadgradnja Kettejeve poti, ki se bo vključila v sklop Kulturnih poti Slovenije, na občini pa se že pripravlja razpis za dodelitev nagrad diplomantom za zaključna dela z domoznansko tematiko.
