Ob koncu tedna Rdečega križa je župan Občine Ilirska Bistrica, dr. Gregor Kovačič, sprejel dvanajst (od trinajstih) vitezov in vitezinjo krvodajalstva in se jim zahvalil za njihovo neprecenljivo humanitarno poslanstvo, dolgoletno krvodajalstvo, njihovo izjemno človečnost.
Kdo so naši vitezi in vitezinja?
Vitezinje so krvodajalke z več kot 80-kratnim krvodajlstvom, vitezi pa so svojo kri darovali najmanj stokrat.
Vitezija Ilirske Bistrice je Majda Zidar in Podgrada, vitezi pa so Boris Barba in Jadran Boštjančič iz Podgrada, ki sta kri dala 140-krat, ter Barba Alojz iz Ilirske Bistrica, Franc Barba iz Podbež, Marino Butinar iz Podgrada, Anton Celin iz Kuteževega, Vijanej Kozlevčar s Topolca, Robert Mavrič iz Hrušice, Andrej Štemberger iz Ilirske Bistrice (DSO), Jožko Tomažič iz Huj, David Valenčič iz Podgrada in Bernard Zidar iz Ilirske Bistrice.
Kot je povedala Jožica Vidmar, sekretarka ilirskobistriškega Rdečega križa, je v občini registriranih 420 krvodajalcev, od teh jih je 250, ki kri darujejo vsaj enkrat v treh zaporednih letih. Območna organizacija RK in krvodajalci so zelo zadovoljni, da lahko v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo vsake štiri mesece organizirajo darovanje krvi na domačem terenu, v primernih prostorih Doma na Vidmu, s čimer se lahko pohvali le malo območnih združenj, del krvodajalcev pa se še vedno odpravi na krvodajalsko akcijo v Izolo.
Bistriški RK redno organizira predavanje s pomočjo zunanjega strokovnjaka na gimnaziji in srednji računalniški šoli v Ilirski Bistrici, kar za zdaj ni imelo večjega odziva. Kljub temu imajo na svojem seznamu približno med 30 in 40 mladih krvodajalcev, o sodobnejših pristopih do mladih pa bodo še razmislili.
V sproščenem pogovoru z županom, ki je tudi sam krvodajalec, so gostje nanizali nekaj osebnih krvodajalsko obarvanih anekdot, za Andreja Štembergerja sta spremljevalki iz Doma starejših občanov, Katja Prosen in Vesna Bizjak, izpostavili, da je bil ne samo krvodajalec, pač pa tudi veliki humaniterec, odnos države do krvodajalcev pa so ilustrirali s pripombo, da bi jim lahko tudi država izkazala kakšno gesto hvaležnosti, na primer to, "da nam ne bi treba čakati pet let na pregled".
