Tretjega marca obeležujemo svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Letošnji je tako rekoč petdeseti, saj je bila 3. marca 1973 v Washingtonu sklenjena Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami - Konvencija CITES (angleško The Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora-CITES).
Z njenim izvajanjem si države pogodbenice prizadevajo, da je mednarodna trgovina z vrstami zakonita, trajnostna in sledljiva. Letos je ta dan posvečen »Partnerstvu za ohranjanje prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst«.
Dan prosto živečih vrst je priložnost, da se zamislimo o naši odgovornosti za ohranjanje čudovite raznolikosti življenja na našem planetu. Bogastvo vrst in ekosistemov namreč že tisočletja ohranja človeško civilizacijo in njen razvoj.
Slovenija je z več kot 37 odstotki površine svojega ozemlja, vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000), vodilna v EU. Pri nas živi okrog 850 živalskih endemitov, od katerih je veliko jamskih živali. Te vrste so posebno občutljive na spremembe in mnoge med njimi so v neugodnem stanju. V petdesetem letu konvencije CITES smo na prelomni točki ohranjanja biotske raznovrstnosti.
V Sloveniji skušamo v partnerstvu s sosednjimi državi izboljšati stanje vrst. Trenutno poteka več projektov namenjenih izboljšanju stanja ogroženih vrst, ki so tudi vključene na dodatke Konvencije CITES, kot na primer integriran projekt LIFE-IP Natura za okrepljeno upravljanje Nature 2000, doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta LIFE Lynx in projekt za ohranjanje dvoživk in obnovo njihovih habitatov Life Amphicon.
