Na slavnostni prireditvi ob prazniku Občine Ilirska Bistrica, ki ga občani praznujemo 4. junija, so v Veliki dvorani Doma na Vidmu na sobotni večer, 1. junija 2019, podelili občinska priznanja letošnjim nagrajencem. Plaketo Občine Ilirska Bistrica za gospodarstvo je prejela družba Tomex, d. o. o., Ilirska Bistrica, Plaketo za kulturo Marija Štrancar, Plaketa za družbene dejavnosti je šla v roke Matiji Vičiču, Plaketo za šport pa je dobil Košarkarski klub Plama-pur Ilirska Bistrica. Spominske plakete Občine Ilirska Bistrica so prejeli: Mešani pevski zbor Avgust Šuligoj – Društvo upokojencev Ilirska Bistrica, Društvo za varstvo in vzgojo ptic Snežnik Ilirska Bistrica, Mirko Boštjančič, Vrtec Jožefe Maslo Ilirska Bistrica in Ansambel Snežnik. Slavnostni govornik, župan Emil Rojc, je v svojem nagovoru občanom izrazil zadovoljstvo ob vidnem napredku občine.
Plakete za presežke v letošnjem letu sta podelila bistriški župan Emil Rojc in predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinski svetnik Marjan Tavčar.
Dobitnik priznanja za gospodarstvo podjetje Tomex, d. o. o., Ilirska Bistrica, ki je bilo ustanovljeno leta 1990 kot eno prvih zasebnih podjetij v Občini Ilirska Bistrica, se pretežno ukvarja s prodajo vseh vrst svežega in zmrznjenega mesa, rib, mesnih izdelkov in drugih proizvodov, še vedno pa podjetje del prihodkov ustvari s proizvodnjo in prodajo žive perutnine za nadaljnjo rejo. V podjetju opravljajo tudi storitve skladiščenja, hlajenja in zamrzovanja blaga za uporabnike, ki nimajo hladilnic. Podjetje Tomex, d. o. o., Ilirska Bistrica je svojo dejavnost uspešno razširilo tudi na gostinstvo, kjer pridobiva nova znanja in izkušnje za višjo kvaliteto storitev.
Marija Štrancar, ki je bila nagrajena s priznanjem za kulturo, je na podgrajski osnovni šoli negovala svojo ljubezen do materinščine, ki jo je izžarevala in prenašala na svoje učence s predanostjo in potrpežljivostjo. Njena ljubezen do materinščine pa se ni ustavila pred šolskim pragom. Leta 2005 je izdala knjigo Frk, čez drn – Frk, čez drn, ki predstavlja pravo zakladnico jezikovno-narečnih in folklornih pripovedi ter etnološkega gradiva z območja Brkinov in Čičarije. Marija Štrancar je v svojem okolju še vedno aktivna, saj pomaga pri ohranjanju pustne maske škoromatov, sestavlja povezovalna besedila za kulturne prireditve, rada pa bi uredila tudi ljudsko gradivo pripovedovanih narečnih zgodb, ki so še vedno v njenem predalu.
Plaketo za družbene dejavnosti je prejel Matija Vičič, ki je v vasi Podstenje in Krajevni skupnosti Topolc sodeloval pri vseh infrastrukturnih gradnjah in dejavnostih, kot so: gradnja kanalizacije in vodovoda v Podstenjah in na Topolcu, polaganje telefonskih kablov na področju Prema, Mereč in Podstenj, rekonstrukcija ceste Podstenje–Podtabor, gradnja mrliške vežice v Podstenjah in popravilo poljskih poti v Merečah in Podstenjah. Poleg aktivnosti v okviru vaške in krajevne skupnosti je na čelu gospodarskega sveta Župnije Ilirska Bistrica, ki pripravlja in vodi obnovitvena dela na župnijski cerkvi sv. Petra.
Plaketo za šport je dobil Košarkarski klub Plama-pur Ilirska Bistrica. V Ilirski Bistrici se košarka igra vse od leta 1937. Košarkarski klub z imenom TVD Partizan Ilirska Bistrica pa je bil ustanovljen leta 1950, ki se je leta 1962 preimenoval v Košarkarski klub Lesonit in le-ta je uradno prenehal z delovanjem leta 1982. Leta 1996 je bil po 14 letih premora ustanovljen Košarkarski klub Ilirska Bistrica, ki je bil kmalu zatem preimenovan v Košarkarski klub Plama-pur Ilirska Bistrica. Košarkarski klub Plama-pur je že sedem sezon stabilen drugoligaš z 250 člani, ki tekmujejo v kar 16 različnih kategorijah.
Prva spominska plaketa je odšla v roke Ansambla Snežnik. Začetki ansambla segajo v leto 1982, ko sta Jože Jenko in Ivan Kompan skupaj s kitaristom Francem Matjevcem ustanovila Trio Jožeta Jenka. Jožetu in Ivanu se je leta 1995 pridružil Danilo Čekada in kot Ansambel Snežnik so izdali pet zgoščenk. Pesmi poudarjajo lepoto domačih krajev, opevajo običaje in navade ter nosijo slovensko narodnozabavno glasbo v srca številnih ljubiteljev glasbe doma in po svetu. Ansambel redno sodeluje na prireditvah, kot so: Prijatelji, ostanimo prijatelji, Festival narodnozabavne glasbe Števerjan in Vurberk, redno pa gostujejo tudi na radijskih postajah in v televizijskih hišah po vsej državi ter popestrijo številne kulturne prireditve v občini.
Za sedemdeset let organizirane predšolske dejavnosti je Vrtec Jožefe Maslo Ilirska Bistrica, ki je dobil ime po partizanski materi iz osrčja Brkinov, prejel Spominsko plaketo Občine Ilirska Bistrica. Skozi leta je deloval v različnih stavbah in ustanovah, vedno pa si je prizadeval za dobrobit predšolskih otrok in ustvarjanje spodbudnega okolja za njihov razvoj. Skozi svoje dolgoletno delovanje je Vrtec Jožefe Maslo Ilirska Bistrica poudarjal pomen zgodnjih let v otrokovem življenju in nepogrešljivo vlogo vrtca pri tem. Prispeval je k razvoju predšolske pedagoške prakse in ustvarjal spomine na prostore otroštva mnogih generacij.
Tretji dobitnik spominske plakete Mirko Boštjančič je član sveta Krajevne skupnosti Hrušica od leta 1995, na čelu katere je bil kar 16 let. Aktivno je sodeloval pri pokopališkem odboru in imel pomembno vlogo pri asfaltiranju igrišč in parkirišča. V času njegovega predsedovanja je vas dobila nov vaški dom in mrliško vežico, asfaltirane vaške poti, urejeno kanalizacijo s čistilno napravo, širokopasovni internet, občinski prispevek in ekološki otok. Mirko Boštjančič je oseba z veliko pozitivne energije, ki goji neizmerno ljubezen do svojega kraja, in prav ta ljubezen je dala krila njegovi ustvarjalnosti in vztrajnosti za realizacijo številnih uspešnih projektov v dobrobit celotne skupnosti.
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Snežnik Ilirska Bistrica si je spominsko plaketo prislužilo za 40-letnico obstoja in aktivnega dela. Društvo je leta 1983 uspešno organiziralo republiško razstavo ptic v kletkah, ki ji je sledilo še veliko društvenih razstav in dve državni tekmovanji. Člani so se uspešno udeleževali tekmovanj na društvenih, regijskih, mednarodnih, državnih in svetovnih prvenstvih ter osvojili veliko medalj in pokalov. Vrhunec uspeha društva, ki je včlanjeno v Zvezo društev gojiteljev ptic Slovenije, predstavlja 6 medalj s svetovnih prvenstev in dve kolajni z evropskih prvenstev. Svoje znanje o varstvu ptic v naravi člani društva pridno delijo tudi z mlajšo generacijo.
Krog dobitnikov spominskih plaket je sklenil Mešani pevski zbor Avgust Šuligoj – Društvo upokojencev Ilirska Bistrica, ki je bil ustanovljen leta 1984. Od ustanovitve zbora je v njem delovalo preko 80 pevk in pevcev, ki so na številnih nastopih prepevali vse od ljudskih do umetnih pesmi. Zbor je četrt stoletja vodil Dimitrij Grlj, od leta 2010 pa njegovo delo nadaljuje Anamarija Surina. Pod njunim vodstvom je zbor prepeval v domači občini in na revijah: Primorska poje, Srečanjih pevskih zborov Tabor Šentvid pri Stični, zastopali so primorske upokojenske pevske zbore na državnih srečanjih, nastopali pa so tudi na F3ŽO v Cankarjevem domu in gostovali na Hrvaškem.
Uspešen zagon gospodarstva na Bistriškem
Čeprav je razvoj občine v dobršni meri odvisen od nas samih – tako od občanov kot od občinske uprave – se ne moremo izogniti dejstvu, da je tudi Občina Ilirska Bistrica del državnega, evropskega in svetovnega spleta dogodkov in gospodarskih tokov. Kot je uvodoma povedal bistriški župan Emil Rojc, so ti trenutno ugodni, kar se kaže tudi v investicijah, ki jih izvajajo gospodarski subjekti v občini. Kot je zagotovil, Občina Ilirska Bistrica sledi interesom občinskega gospodarstva na več področjih: »V prvi vrsti moram omeniti sprejem odloka za prostorsko ureditev občine, s katerim smo umestili gospodarska in turistična središča,« je pojasnil župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc.
V bistriški občini so bile v preteklosti uspešno umeščene industrijska cona poleg obvoznice, cona na področju bivših trnovskih vojašnic in industrijska cona v Plami. »Za infrastrukturno ureditev con smo namenili več kot tri milijone evrov občinskega in v večjem delu tudi evropskega denarja. V industrijski coni poleg obvoznice pričenja z investicijo šest podjetnikov, trije od obstoječih pa so napovedali večjo širitev. Ravno tako imamo nove investicije in širitve proizvodnje tudi v coni Plama. Ob vlaganjih v širitev gospodarstva je pomembno, da nismo pozabili na obstoječe podjetnike v trnovski coni v okviru bivših vojašnic. Že ime pove, da so tamkajšnje proizvodne hale nastale na prostoru, ki ni bil namenjen gospodarski dejavnosti, zato tudi pogoji za proizvodnjo niso bili ravno najboljši. Z zaključkom investicije v kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo in ureditev povezovalnih cest pa se bodo tudi njihovi pogoji za delo bistveno izboljšali. Pohvale vreden je tudi razvoj industrijske cone na območju nekdanje tovarne Javor na Baču, kjer je šest podjetnikov z lastnimi sredstvi zagnalo lastno industrijsko cono,« je poudaril župan Emil Rojc.
Pričetek gradnje težko pričakovane povezovalne ceste v Trnovem
Občina Ilirska Bistrica je v letošnjem letu podpisala tripartitno pogodbo z Direkcijo RS za infrastrukturo in s Petrolom za ureditev tako imenovane »tankovske ceste« v vrednosti več kot dva milijona evrov. Projekt predstavlja drugo fazo izgradnje obvoznice in obsega umestitev krožišča poleg Petrolove črpalke, izgradnjo povezovalne ceste med Vilharjevo in Šercerjevo cesto ter izgradnjo krožišča na vhodu v sosesko S-13. »Izgradnja druge faze obvoznice bo dodatno razbremenila promet skozi mesto in omogočila izgradnjo helioporta, ki bo imel direktno povezavo na novo zgrajeno cesto. Trenutno helikopter v primeru reševalne akcije pristane na neprimernem prostoru na nogometnem igrišču poleg doma starejših občanov. Helioport bo dobrodošla pridobitev tako za civilno prebivalstvo kot za potrebe civilne zaščite in Slovenske vojske,« je pomen pridobitve izpostavil župan Rojc.
Občina Ilirska Bistrica je pripravila dva projekta, s katerima računa na denar iz EU
Za namen črpanja evropskih sredstev so na občini pripravili kar dva infrastrukturna projekta, za katera trenutno potekajo pogajanja z državo in vzhodno kohezijsko regijo. Pri projekt je Vodovod Ilirska Bistrica – Rodik, ki ga Občina Ilirska Bistrica pripravlja skupaj z Občinama Divača in Hrpelje – Kozina, drugi projekt pa zajema ureditev kanalizacije v mestu Ilirska Bistrica.
»Projekt vodovoda obsega izgradnjo vodarne, vodovodno povezavo med vodarno v Ilirski Bistrici in priklop v Rodiku na Kraški vodovod in izgradnjo novega vodovoda za oskrbo naselji ob državni meji, ki se trenutno napajajo preko hrvaškega ozemlja. Z realizacijo projekta načrtujemo bistveno zmanjšanje vodne izgube in obenem odpravo težav s pogostim prekuhavanjem vode,« je rešitev problema povečane motnosti pitne vode v času deževja predstavil župan Rojc.
»Ureditev kanalizacije s pridobitvijo evropskih sredstev je za Ilirsko Bistrice pomembna iz dveh razlogov. Prvi je Evropska direktiva, ki od naše države zahteva več kot 98-odstotno priključenost na kanalizacijsko omrežje za vsa naselja z več kot dva tisoč prebivalci, kar Ilirska Bistrica ne izpolnjuje. Drugi razlog je, da pri urejanju ulic več kot 50 % stroška predstavlja infrastruktura, kot sta vodovod in kanalizacija. S pridobitvijo evropskih sredstev, bi postala prepotrebna ureditev ulic, kot so: Župančičeva, Vodnikova, Gubčeva in druge, dosegljiva za občinski proračun,« je zagotovil župan Rojc.
Vrednost omenjenih dveh projektov znaša krepko čez dvajset milijonov evrov, njuna realizacija pa bi za občino pomenila izredno veliko pridobitev in za državo uspešno črpanje evropskega denarja. Župan je pojasnil, zakaj je naša država pri črpanju sredstev razmeroma neuspešna: »Razlog je v tem, ker sistem delitve ne daje prednosti občinam s pripravljenimi projekti pred tistimi, ki projektov nimajo in za katere vemo, da sredstev ne bodo mogle porabiti.«
Podgrajski otroci kmalu v novi šoli in vrtcu, občani pa k zdravniku v novih prostorih
Občina Ilirska Bistrica namenja veliko sredstev za potrebe kulture, športa, sociale in zdravstva. »Zato nameravamo letos začeti z gradnjo prizidka k obstoječemu zdravstvenemu domu, s čimer se bo kapaciteta razpoložljivih prostorov skoraj podvojila. V preteklih štirih letih pa smo naredili velik korak pri oskrbi naših najmlajših in zelo sem vesel, da bomo v letošnjem letu predali v uporabo nov objekt šole in vrtca v Podgradu,« je ponosno zaključil župan.
Pester kulturni program – uglasbena poezija Dragotina Ketteja in otroška folklora
Ob 120. obletnici smrti bistriškega rojaka in velikana slovenske poezije Dragotina Ketteja je Zdravko Pleše uglasbil tri Kettejeve pesmi: Noč na poljani, Tam križpoti in Čevljarček, ki jih je predstavil v družbi svoje komorne skupine Ensemble Contemporanea 21, Moške vokalne skupine Hrušiški fanti in Komornega dekliškega zbora Vox Ilirica. Posebej za to priložnost zbrani glasbeniki so s skupnim nastopom poudarili pomembnost naših korenin, jezika, izročila in kulturne dediščine ter se na poseben način poklonili Kettejevi poeziji, ki je večna in neprecenljiva.
Za presenečenje večera pa so poskrbeli posebni gosti iz Bosne in Hercegovine, ki so se prijazno odzvali na povabilo župana Emila Rojca. KUD Ašik Kaldrma iz Velike Kladuše se je bistriškemu občinstvu prvič predstavilo v mesecu marcu ob Dnevu kulture in športa društva Jug, ko se člani društva, ki izvirajo iz držav bivše skupne republike, predstavijo s svojo tradicionalno literaturo, pesmijo, plesom in kulinariko. KUD Ašik Kaldrma se je občinske slovesnosti, ki jo je vodila Tjaša Kaluža, udeležilo z otroško folklorna skupina, ki se je predstavila s spletom tradicionalnih plesov, značilnih za področje Velike Kladuše, in navdušila zbrano občinstvo, ki je mlade plesalce nagradilo z bučnim aplavzom.
