Leta 1962 se je na pobudo gozdarskega tehnika Viljema Kindlerja (1912–1994) začeloodlagališče odpadnega materiala in smeti ob športnem parku Nade Žagar, ustanovljenem okrog 1950/52, spreminjati v botanični vrt. Leta 1965 je park zaživel z zasajenimi petinštiridesetimi iglastimi in petinšestdesetimi listnatimi drevesnimi vrstami, urejenimi vodnimi površinami z lokvanji in dekorativnimi ribicami, mostički, pešpotmi, klopcami ... Postavili pa so tudi kamnit oklep vodnjaka, ki se nahaja ob dekorativnem portalu z izklesanim grbom Ilirske Bistrice.
Leta 1962 se je na pobudo gozdarskega tehnika Viljema Kindlerja (1912–1994) začeloodlagališče odpadnega materiala in smeti ob športnem parku Nade Žagar, ustanovljenem okrog 1950/52, spreminjati v botanični vrt. Leta 1965 je park zaživel z zasajenimi petinštiridesetimi iglastimi in petinšestdesetimi listnatimi drevesnimi vrstami, urejenimi vodnimi površinami z lokvanji in dekorativnimi ribicami, mostički, pešpotmi, klopcami ... Postavili pa so tudi kamnit oklep vodnjaka, ki se nahaja ob dekorativnem portalu z izklesanim grbom Ilirske Bistrice.
Oklep vodnjaka prihaja iz Lokve na Krasu – z domačije s hišnim imenom Pri Ruščevih (Lokev 151). Na enem od šestih sestavnih delov je na izbočenem delu vklesan napis: »1752/ GB/ HA FAREQuesta/ CISTEBNA«. Inicialki označujeta GeorgiusaBosiaglaua (Jurij Božeglav; 1703–1752), deda FranciscusaWenceslauaBosjahlaua (1772–1833), ki se v matičnih knjigah na isti hišni številki omenja kot custosnemorum – sylvanus (gozdni čuvaj).Po njegovem poklicu se je pri njih zagotovo reklo pri Borštnerjevih. Ti so sredi 19. stoletja izumrli, del njihovega dvorišča pa so (mogoče že prej) kupili Ruščevi. Na tem dvorišču se je nahajal tudi obravnavan oklep vodnjaka s pripadajočo ohranjeno cisterno.
Oklep vodnjaka je najstarejši ohranjen zasebni vodnjak iz Lokve. Če gre verjeti lokavskemu izročilu, je starejši od njega le še občinski (»komunski«) vodnjak Stanka, ki se nahaja na polju z ledinskim imenom Katanijamed lokavsko bencinsko črpalko ob prometnici Lokev–Bazovica in Pršutarno Lokev na Krasu ob prometnici Lokev–Sežana. Najstarejši datiran vodnjak v Ilirski Bistrici pa stoji na Topolcu pred domačijo Purgarjevih (Topolec 59). Zgrajen je bil leta 1630, obnovljen pa leta 1943.
Če želimo razumeti današnjo preskrbo z vodo, je nujno, da spoznavamo preteklo. Pogoj za to pa je ohranjanje vodnih virov.
Aneja Rože, mag. zgodovine
_______________________________________________________________________________________________________
VIRI IN LITERATURA:
- Ivan Svetina, Vodnjaki [fotokopija rokopisa], brez leta. Srečko Rože, interpretator kulturne dediščine,
Vojaški muzej Tabor – Lokev.
- Virgil Šček, Lokavske starine II [rokopis], 1941–1943. Arhiv župnije Lokev.
- Tončka Vojska, r. 1929, Lokev. Ustni vir. Pisni zapis pri avtorici.
- Vitomir Dekleva, Stoletnica rojstva Viljema Kindlerja. V: Bistriški odmevi, št. 43, 2011, str. 6–7.
- Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Kamnita dediščina v domačem kraju. V: Bistriški
zapisi, 5, 2000, str. 31–41.
- https://gw.geneanet.org/rfonda?lang=en&p=antonius&n=lanthieri(dostop: 22. 8. 2018).
- http://www.primorci.si/osebe/kindler-viljem/858/(dostop: 2. 2. 2018).
- http://rkd.situla.org (EŠD 29521).
