Na svetovalnem referendumu, ki bo izveden v nedeljo, 14. aprila 2019, se bodo občanke in občani občine Ilirska Bistrica lahko izjasnili, če si v svoji bližini želijo center za migrante. V četrtek, 21. februarja, so namreč ilirskobistriški svetniki po dolgi razpravi s predstavniki državnih institucij in policije soglasno sprejeli sklep o razpisu svetovalnega referenduma glede postavitve sprejemno-registracijskega centra za migrante v Občini Ilirska Bistrica.
Na svetovalnem referendumu, ki bo izveden v nedeljo, 14. aprila 2019, se bodo občanke in občani občine Ilirska Bistrica lahko izjasnili, če si v svoji bližini želijo center za migrante. V četrtek, 21. februarja, so namreč ilirskobistriški svetniki po dolgi razpravi s predstavniki državnih institucij in policije soglasno sprejeli sklep o razpisu svetovalnega referenduma glede postavitve sprejemno-registracijskega centra za migrante v Občini Ilirska Bistrica.
»Na osnovi sklepa, ki ga je bil sprejet na 10. izredni seji, 6. septembra 2018, je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica pooblastil župana, da v primeru aktivnosti glede postavitve začasnega centra za migrante Občina Ilirska Bistrica izvede svetovalni referendum, s katerim se bodo občani in občanke opredelili glede tega vprašanja. Iz ministrstva za notranje zadeve smo dobili vlogo za lokacijsko informacijo, v kateri nas sprašujejo o možnostih umestitve določenega števila kontejnerjev, ki bodo priključeni na komunalno infrastrukturo, in o možnostih postavitve dveh začasnih objektov z od 600 do 1000 ležišči na prostoru Mejnega prehoda Jelšane. Po informacijah komunalnega podjetja je izbran izvajalec, ki naj bi postavil ograjo, šotore in kontejnerje ter se je na Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d. o. o., obrnil glede zakoličbe trase vodovoda. Iz ministrstva za notranje zadeve smo dobili potrditev, da se bo center vzpostavil v primeru potreb in takrat, ko bo varnostna situacija to zahtevala. Naša zahteva, da se ilirskobistriška občina izključi iz tovrstnih aktivnosti, ni bila uslišana, zato je pred nami pobuda za razpis referenduma,« je na 3. seji OS Občine Ilirska Bistrica uvodoma povedal župan Emil Rojc.
»V času nezakonitih prestopov meje beležimo večje število vlomov v vikende in lovske koče. Na začetku so vlomilci iskali hrano in oblačila, sedaj pa uničujejo okna, vrata in pohištvo ter popolnoma izpraznijo objekte. Na trasah, ki jih migranti uporabljajo, se pojavljata strah in nelagodje, ljudje pa s skepso gledajo na tujce, ki se v večernih urah sprehajajo po občini – predvsem po Novokračinah, Jelšanah in v Brkinih. Po uradnih podatkih naj bi naši organi lani prijeli 10.000 migrantov, ki so nezakonito prestopili mejo – od tega na območju naše občine 2500, kar je četrtina vseh,« je težave, ki so postale del bistriškega vsakdana, izpostavil župan Rojc in prisotne vprašal, če bodo s tem centrom občanke in občani bolj varni.
Po nameri države bi 250 prebivalcev naselja Jelšane v bližini svojih domov imelo center za tujce, v katerem bi država namestila nekaj sto migrantov, je opozoril župan in izpostavil problem uspešne obuditve turističnih zmogljivosti na Sviščakih in ob jezeru Mola, saj »ne gre zanemariti vtisa, ki ga bodo dobili turisti ob vstopu v državo, ko bodo na mejnem prehodu Jelšane videli sto migrantov, ki jih zadržuje policija ali kako bodo turisti kampirali ob jezeru, če se bodo mimo njih sprehajali migranti«.
»Po neuradnih podatkih naj bi v naši občini državno mejo, ki je dolga približno 60 km, na izmeno varovalo približno 30 policistov. Policisti, ki so na razpolago, varujejo zgolj prometnice, ostali deli meje pa ostajajo nezavarovani zaradi težje konfiguracije terena. Trenutno je na našem območju premalo policistov, zato ministrstvo za notranje zadeve pozivam, da sprejme takšne ukrepe, ki bodo omogočili neprodušno zaporo meje, kot jo ima Madžarska in tako preprečili nezakonite prehode meje po naši zakonodaji,« je predstavitev svojega pogleda na migrantsko problematiko zaključil župan Rojc.
Vladni predstavnik: »Ne ustvarjajte vtisa izrednih razmer!«
Kot predstavnik ministrstva za notranje zadeve se je seje udeležil generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge mag. Lado Bradač, ki je svetnikom zagotovil, da se od obiska ministra, 9. oktobra lani, razmere niso spremenile: »Pri sprejemno-registracijskem centru ne gre za nastanitev migrantov, še manj pa za integracijo beguncev. Ta center pomeni krepitev mejne policijske postaje Jelšane. Razširjena kapaciteta omenjene policijske postaje bi se vzpostavila le v primeru, če bi se število ilegalnih prehodov meje v vaši občini toliko povečalo, da policija ne bi mogla izvesti vseh postopkov na policijski postaji. Dolžni smo poskrbeti za javni red in mir ter varnost državljanov na celotnem območju Republike Slovenije. Na balkanskem prostoru ne pričakujemo večjih aktivnosti, zato bi vas prosil, da ne ustvarjate vtisa izrednih razmer. Ne nasedajte podatkom o številu migrantov v Bosni, saj sem sam obiskal Sarajevo, Brčko, Banjaluko in številke niso tako grozljive. Migrantska problematika pri vas je manjših razsežnosti, zato trenutno ni potrebe po tovrstnem objektu, a če se bodo razmere spremenile, vas bomo obvestili, če bi želeli graditi.«
Predstavnik notranjega ministrstva je izrazil dvom v izpeljavo svetovalnega referenduma in opozoril na sodbi upravnega sodišča, ki sta v preteklosti preprečili izvedbo referenduma v Velenju in Črnomlju, ter dodal: »Glede na to, da azilna politika ni v pristojnosti občine, bi bil referendum nezakonit.«
»Kot župan sem odgovoren za zakonitost poslovanja Občine Ilirska Bistrica in za zakonitost sklepov Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, zato je moja dolžnost, da preverim zakonitost sprejetega sklepa« je prisotnim razložil župan Emil Rojc in zagotovil, da bodo na Občini Ilirska Bistrica izrečena opozorila o morebitni nezakonitosti sklepa o razpisu svetovalnega referenduma podrobno pravno preverili v naslednjih štirinajstih dneh, zato so prvotni datum referenduma, ki je bil načrtovan na zadnjo marčevsko nedeljo, prestavili na 14. april 2019.
Načrtovan sprejemno-registracijski center na mejnem prehodu Jelšane naj bi bil zgolj podaljšana roka policijske postaje, kjer obravnavajo vse, ki nezakonito vstopijo v našo državo; ugotovijo, na katerem mestu so nelegalno prestopili mejo; jih oskrbijo s hrano, pijačo, oblačili in kjer počakajo do zaključka postopka. Po treh dneh bi bili migranti razporejeni v azilni dom, center za tujce ali pa vrnjeni v Republiko Hrvaško.
Direktor Policijske uprave Koper Danimir Rebec je zagotovil, da se pri varovanju državne meje prilagajajo trenutni varnostni problematiki, ki beleži vpad ilegalnih prehodov meje. »Varovanje meje poteka s tehničnimi sredstvi, ki kanalizirajo tokove na določena mesta. Vzpostavljen je video nadzor – s helikopterjem in brezpilotnimi letali Slovenske vojske imamo celovit pregled iz zraka. Generalna policijska uprava nudi kadrovsko pomoč – pomagajo nam policisti s službenimi psi; na pomoč nam priskočijo prerazporejeni policisti iz drugih policijskih postaj; izvajamo pa tudi mešane patrulje s hrvaškimi policisti in njihovimi državnimi organi,« je vse aktivnosti delovanja policije na meji predstavil direktor PU Koper.
Kot je pojasnil Rebec, prihaja do posameznih vlomov v objekte, saj ti ljudje iščejo hrano in oblačila. Žal se v določenih primerih povzroči tudi škoda. Po njegovem mnenju je problematika vlomov v objekte prisotna, ni pa zaskrbljujoča. »Glede na to da tujcev niste vajeni, razumem, da niste tako sproščeni, kot ste bili prej, a ne beležimo napadov niti nasilnih dejanj migrantov, ki prehajajo državno mejo. Pomembno pa je, da smo lani na območju celotne policijske uprave obravnavali preko 100 kaznivih dejanj zaradi prehajanja državne meje in da je 97 sprovajalcev, ki so sodelovali v organiziranih oblikah sprovajanja, končalo v koprskem priporu. Naš namen je, da presekamo organizirane kriminalne združbe, ki se s tem ukvarjajo in tudi letos smo v pripor spravili 10 sprovajalcev,« je uspešno posredovanje policije ocenil direktor PU Koper.
Kljub uspešnim akcijam policije je župan Rojc pojasnil, da ljudje dnevno opažajo migrante, ki hodijo po naši občini in kradejo ter vlamljajo v objekte, zato se ne more strinjati z izjavo, da je državna meja dobro varovana in dodal, da trenutno stanje za Bistričane predstavlja velik problem.
Svetniki podprli izvedbo referenduma
Aleš Zidar je dejal, da nasprotuje postavitvi tovrstnega centra, a se hkrati sprašuje, če je smiselno vložiti 45.000 evrov v referendum, za katerega vemo, kako bo potekal. »Odločitev prejšnjega občinskega sveta velja in referenduma ne potrebujemo, zato ta denar raje porabimo za kaj drugega,« je predlagal.
Andrej Batista je povedal, da bo podprl sklep o razpisu svetovalnega referenduma, saj je »referendum najvišja oblika demokracije in prav je, da se občanke in občani o tem izrečejo.« Batista je dodal, da centru nasprotuje, saj meni, da s postavitvijo tega centra ne bo prišlo do povečanja varnosti.
Tudi Borut Rojc je nasprotoval nastanitvi ilegalnih migrantov na območju Jelšan, saj meni, da bo njihova oskrba sčasoma prešla na pleča občine; izpostavil pa je tudi bližino osnovne šole, ki se nahaja le nekaj sto metrov od lokacije centra. Skrbijo ga tudi morebitne nalezljive bolezni. Rešitev vidi v nepredušno zaprti meji po vzoru Madžarske, migrante pa naj naložijo in peljejo v Ljubljano.
Svetnik Dušan Grbec je izpostavil zdravstveno škodljivost odpadkov, ki jih migranti puščajo za seboj. Povedal je, da policiji ne zaupa več in se vprašal, v kakšni demokraciji živimo, če ljudem ne dovolijo izraziti svoje volje.
Zdravko Kirn je razložil, da sta strpnost in pripravljenost pomagati migrantom zamenjali jeza in strah zaradi vlomov in kraj. »Naša občina je poligon, kjer državne odločitve za naše občane prinašajo neposredne posledice.« Dejal je, da smo včasih imeli vojašnice; sedaj imamo kolone vozil, saj avtoceste ni na vidiku; sedaj pa država ponuja še center za migrante.
Nevenka Tomšič je dejala, da bi država morala prisluhniti občanom, ki se ne počutijo varni, in upoštevati sklep občinskega sveta. »Želimo si spremembe in varno občino.« Predlagala je, da država zagotovi subvencijo za zavarovanje premoženja občanov, ki so jim migranti povzročili škodo.
Robert Šircelj je dodal, da bi ukrepe, kot je sprejemno-registracijski center, lažje sprejeli, če bi država zagotovila večje varovanje in ne bi bilo sprehodov po naseljih.
Na glasovanju o sklepu za razpis svetovalnega referenduma je vseh dvajset prisotnih svetnikov soglasno pritrdilo, naj občani jasno izrazijo svoje mnenje o sprejemno-registracijskem centru na aprilskem referendumu. Župan Rojc je ob zaključku seje zagotovil, da bo Občina Ilirska Bistrica v vsakem primeru izpodbijala zakonitost postavitve sprejemno-registracijskega centra v Jelšanah, ne glede na referendum.
