Bazoviška cesta 14
6250 Ilirska Bistrica
V soboto, 16. septembra 2017, so na Centru za obveščanje nekaj po deveti uri zjutraj prejeli klic o prometni nesreči na cestnem prehodu čez železniško progo na Gubčevi ulici v Ilirski Bistrici. V nesreči so bili udeleženi potniški vlak, kombinirano vozilo, osebni avtomobil in tovorno vozilo za prevoz nevarnih snovi. A k sreči je šlo le za vajo.
Civilna zaščita Občine Ilirska Bistrica in Gasilska zveza Ilirska Bistrica sta v sodelovanju s Slovenskimi železnicami pripravili vajo ob množični nesreči na železniškem prehodu.
»Današnja vaja je bila prikaz nesreče na železniškem prehodu, v kateri je bila udeležena tudi cisterna za prevoz nevarnih snovi, zato smo območje zaprli in gasilci ter reševalci s svojimi vozili niso mogli blizu. Vsa reševalna vozila so čakala na križišču pri Špehu. S tem smo vajo malo bolj zakomplicirali, da ni vse tako enostavno. Na kraju nesreče se je ponesrečence v okviru primarne triaže prednostno razvrstilo v različne prioritetne skupine, potem pa so jih gasilci z nosili transportirali na varno področje nasproti križišča, kjer bilo mesto zdravstvene oskrbe in so bili postavljeni štirje šotori za sekundarno triažo ponesrečenih v tej množični nesreči,« je pojasnil poveljnik Civilne zaščite Občine Ilirska Bistrica Janko Slavec.
V državnem in regijskih načrtih zaščite in reševanja je določeno, da je množična tista nesreča, v kateri je naenkrat poškodovanih več kot 10 oseb. Množične nesreče presegajo zmožnosti dežurnih reševalnih služb, zato je potrebno aktivirati dodatne reševalne ekipe. Za učinkovito reševanje pa je zelo pomembno, da imajo reševalci, ki prvi pridejo na kraj nesreče, na razpolago dovolj reševalne opreme, zato so na Vaji ob množični nesreči na železniških tirih Trnovo 2017 preizkusili tudi prikolico za množične nesreče. »Prvič smo preizkusili prikolico za množične nesreče, ki je posebej za to priložnost prispela iz Kopra. Prikolica je opremljena za oskrbo približno dvajsetih ranjencev, ima razsvetljavo, različna nosila, medicinsko pomoč, opornice, motorne žage, reševalno opremo za nesreče, prvo medicinsko pomoč in štiri triažno barvno označene šotore, zelenega za nepoškodovane, rumenega za lažje poškodovane, rdečega za ponesrečence s hudimi telesnimi poškodbami ter črnega za preminule,« je uporabnost prikolice pri tako zahtevnih nesrečah opisal Slavec.
Vseh 87 soudeležencev nesreče je ekipa iz Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica opremila s tablicami glede na resnost poškodbe, masker pa je poskrbel za avtentičen izgled ranjencev in lažje prepoznavanje zahtevnosti poškodb. Nepoškodovane in lažje poškodovane ponesrečence so ekipe prepeljale v Dom na Vidmu, kjer je bil organiziran Logistično-oskrbovalni center za vse udeležence s stoli, mizami in posteljami. Ranjenci s hujšimi poškodbami so bili z reševalnimi vozili prepeljani v fiktivno bolnišnico, ki se je skupaj s helioportom in mrtvašnico nahajala na parkirišču za Domom na Vidmu.
Gasilski štab za vodenje velike intervencije je z vodjo intervencije Denisom Slavcem na čelu vodil celotno operacijo in klical različne sile za pomoč ter reševanje. Gasilske enote so posredovale tudi pri preprečevanju ekološke katastrofe z uspešno sanacijo razlite nafte.
Glavni namen prve tako obsežne vaje na Bistriškem je bil preveriti možnost sodelovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč iz bližnje okolice ter sosednje Hrvaške. »Naše sodelovanje s hrvaškimi kolegi ima dolgo tradicijo in trdne temelje, saj sodelujemo pri vseh vajah in se redno vabimo na tovrstne dogodke. Hrvaški kolegi pridejo k nam in mi gremo k njim. Gasilci so s Hrvati pobrateni in se srečujejo na usposabljanjih ter srečanjih. Sporazumi o sodelovanju so že podpisani in v realni situaciji na pomoč pokličemo tako gasilske kolege iz DVD Opatija in DVD Kras Šapjane kot tudi Nujno medicinsko pomoč iz Opatije,« je pristne odnose s Hrvaškimi kolegi opisal Slavec.
Pri vaji so sodelovale enote Gasilske zveze Ilirska Bistrica in Liburnije iz Opatije ter Šapjan. Svoje bogato znanje nudenju nujne medicinske pomoči so prikazale ekipe Nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenih domov Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Izola in Opatija. Poleg Civilne zaščite in pripadnikov Slovenskih železnic, ki so nudili prvo psihosocialno pomoč na kraju nesreče so pri vaji sodelovali tudi policija, komunala, skavti, taborniki, prostovoljne enote, organizacije in društva, ki so vključena v sistem zaščite in reševanja na nivoju občine ter širše regije.
O obsegu vaje priča podatek, da je na njej sodelovalo 320 ljudi, od tega 87 statistov in kar 104 gasilci, v intervencijo je bilo vključenih 37 različnih služb. Vajo si je ogledal tudi župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc, ki je skupaj z številnimi občani z zanimanjem spremljal dogajanje na prizorišču.
Vaja je bila po ocenah vseh sodelujočih uspešna, najbolj izčrpno oceno pa je podal gasilski poveljnik Obalno-kraške regije Marko Adamič: »Pohvaliti moram vse, ki ste pripravili to vajo, saj je bila izredno dobro izpeljana in poškodovanci so bili dobro označeni. Današnja vaja je bila zelo obsežna, saj bi v realnih okoliščinah ob takšni nesreči potrebovali še enkrat toliko ljudi za reševanje. Na pomoč bi poklicali še gasilce iz Sežane, Postojne in Kopra. Zaradi razlitja nevarnih snovi, je bila vaja še toliko bolj zahtevna, saj se je moralo ranjence ročno nositi do varnega območja. Pomembno je, da se znajdemo, se prilagodimo situaciji in da smo pripravljeni na vse. Čestitam vsem!«