»In kakšen naslov knjige! Komu sploh lahko kaj takega pride na misel? Ta človek sem jaz. Nekdo, ki je tako kot vi mislil, da v svojem življenju ne more ničesar spremeniti. In to vse do dne, dokler nisem prosil svojega stvarnika, naj mi razloži svoje stvarstvo, življenje – ne z besedami, temveč z življenjem samim. In od tistega trenutka naprej je šlo gor in dol, križem kražem čez globus, skozi revščino in bogastvo, dobro in slabo, prijazno in grdo in taisti, moja malenkost, ima z vami dobre namene in vam želi predstaviti nekaj svojih spoznanj in doživetij, zaradi katerih boste v svojem življenju zagotovo napredovali …«
Naj čisto za čisti začetek spet pozdravim bralce Bistrških odmevov in napovem, da se bomo z rubriko spet srečevali vsakomesečno. Priporočala bom knjige, ki se meni zdijo vredne branja, ni pa nujno, da se bodo zdele vam. Kakor koli že, knjiga je v teh časih še vedno močno zdravilo, sprostitev, prijateljica, ali se z mano strinjate, ali ne. Naj napišem že v začetku, da gre za knjigo knjig. Da gre za eno tistih knjig, ki jo je potrebno prebrati, kljub njenemu naslovu. Zakaj? Preprosto zato, ker pove več. Več do preveč, več do prepovedi knjig. In kdaj je preveč? Takrat, ko sistemu ne paše, kar poveš, ker poveš tudi tisto, kar ti zakrivajo leta, stoletja, morda več. In ja, že stoletja, tisočletja nam vcepljajo v glavo, kaj moramo verjeti in v koga, od kod in kako da izhajamo, kdo gradi in kdo ne gradi piramid, da so Američani prišli na Luno, da drugih v tem vesolju tako ali tako ni, da ima Nemčija ustavno varstvo, čeprav sploh nima ustave itd.. Verjeli smo vsemu, kar je pisalo v zgodovinskih in vseh ostalih bukvah. Ali skoraj. Nikoli nam nihče kdaj prej v šoli, na faksu, v javnih medijih ni povedal, da ZDA pravzaprav nimajo lastne valute, temveč si dolarje izposojajo pri FED, ameriški zasebni Banki zveznih rezerv in tudi nam nihče ni povedal, da je John F. Kennedy tik pred umorom hotel sprejeti zakon, po katerem bi ZDA imela svojo valuto, zato je tudi bil umorjen. NASA tudi zatrjuje, da na Luni ni zraka, zastava pa je ob morebitnem sestopu, ki je tudi vprašljiv, plapolala. In take in podobne. Pravzaprav nam že vseskozi trobezljajo laži. Ali recimo raje, da je velika večina zadev, ki smo jih absorbirali vase v življenju, laž, iluzija, narobe-svet, če hočete. Avtor je še živeč in v preteklosti je imel srečo, da se je z nahrbtnikom odpravil po svetu in v neštetih pogovorih z ljudmi izvedel stvari, ki so spremenile njegov svetovni nazor, spremembo obnašanja in način življenja. Zelo dobro vemo, da zgodovino pišejo menda zmagovalci. Lahkoverneži pridkano plačujemo davke in se jezimo zaradi nesposobnosti politikov. Samo v vednost: na Japonskem so politiki, ko so se osramotili, naredili harakiri. Kako bi to potekalo pri nas, če bi se seveda za to odločili, si lahko predstavljamo in o tem ne bi razpredala. Zakaj vztrajate v vzorcu delo-dom-delo-dom, ob tem pa še zadovoljni niste in postajate nergavi vsak dan bolj? Avtor pravi, da bi se vsi morali iskreno povprašati, kdo sem Jaz, kaj želim Jaz, kaj pravijo Moji občutki, opravljam delo zaradi sebe in ker imam poklic rad, ali zato, da bi ugodil družini, okolju, nekomu tretjemu? Če je objavljeno že vse in če vemo že vse, kako to, da je še toliko skritega? No, o veliko stvareh, ki si jih nikoli nismo mogli misliti, ker nam niso bile povedane, na vsa vprašanja, ki so vas kdajkoli mučila, boste v knjigi našli odgovore. Morda ne vseh, a veliko njih nedvomno. Gre za napeto ultra berljivo knjigo, ki jo priporočam vsem, mladim, moškim, ženskam, starejšim, vsem. Zares vsem. Resnično stare poglede na svet postavlja povsem na glavo, sicer pa če ste kdajkoli gledali Zvezdna vrata ali sledili oddaji, ki jo najdete tudi na spletu, Na rubu znanosti, potem se vam zagotovo svita, o čem vsaj približno danes pišem in o čem piše avtor. Morda nam knjiga ponuja uvid v to, kako postati neodvisni od politične doktrine, cenzuriranega pisanja zgodovine, statusa, organizacije ali stranke, neodvisni od mnenja drugih, predvsem pa nam vsaj malčice zmanjša strah pred svetom, kakršen nastaja. Avtor si želi, da bi ljudje opustili dosedanja trdna stališča in sledili srcu. Opiše grofa S. Germaina, skrivnosti Himalaje, Genezo kot igralnico bogov, piše o sumerskih zapisih, skrinji zaveze, skrivnostnem vedenju templjarjev, o atlantskih spisih, novem svetovnem redu, kozmičnih zakonih in krivdah za bolezni, sprašuje se o tem, ali temne sile sploh obstajajo, spregovori o super otrocih iz Kitajske in še o veliko zelo zanimivih stvareh, ki jih, verjemite, še ne veste. Jan Udo Holey oz. Jan van Helsing je avtor več raziskovalnih knjig, lastnik založbe Amadeus in internetne televizije, Secret TV. Od leta 1985 potuje po vsem svetu in odkriva stvari, ki so drugačne od doslej videnih, slišanih. Na potovanjih srečuje zanimive ljudi iz krogov obveščevalnih služb, lož vitezov templjarjev in prostozidarjev, kot ljudi, ki pripadajo magijskim združbam. 1993 je napisal knjigo o skrivnih družbah, drugi del knjige, ki je izšel dve leti kasneje, je bil prepovedan in njegove knjige so zaplenili češ, da »hujska ljudi«. Sledijo knjige Dosje Jan van Helsing, Tretja svetovna vojna, Projekt Aldebaran, Notranji svet-skrivnost črnega sonca, Otroci novega tisočletja, Tisočletna laž, Knjiga za milijon evrov, Kdo se boji črnega moža, Hitler je preživel v Argentini, Politično nekorektno. Njegova najuspešnejša knjiga pa je ravno pričujoča in z njo je avtor nedvomno zadel srčiko časa. Zelo priporočam v branje in lep pozdrav do prihodnjič, Patricija Dodič
