»V rimskem cesarstvu mi manjkata Teodora in Severina v kompletu in ker se ju zelo težko dobi, sem se odločil za nakup. Iz časa Rimske republike pa sem kupil še Silana« je povedal domačin Tijob Grgič, član in podpredsednik bistriške filatelistične sekcije, ki deluje v okviru Primorskega numizmatičnega društva.
Tijob Grgič je svojo bogato zbirko kovancev obogatil z nakupom srebrnika vladarja Marka Junija Silana iz leta 145 pr. Kr., bakrenim kovancem iz časov cesarice Severine, ki je dosegel najvišjo vrednost na dražbi, in bakrenim kovancem iz obdobja 337 do 340, ko je Rimu vladala cesarica Teodora.
Po dvajsetih letih so v društvu uspešno organizirali avkcijo 139. kovancev. Največje zanimanje je vladalo za obdobje rimskega cesarstva, med draženjem pa je kar 23 kovancev dobilo novega lastnika. Za izvedbo dražbe je zaslužen mladi član društva Svit Laris. »S tem je dosti dela, Svit je zadolžen za to, potrebno je kontaktirat zbiralce, ki so pripravljeni prodati svoje kovance in obvestiti ljudi, ki so jih pripravljeni kupiti. Kovance so nam lastniki zaupali v prodajo. Društvo je le posrednik med lastniki in kupci« je pojasnil Vilijem Gombač, predsednik Primorskega numizmatičnega društva.
Že 687. srečanje po vrsti, je poleg dražbe postreglo še z zanimivo razstavo različnih kovanj in spominskih kovancev živali, v lasti Tijoba Grgiča, ki so hkrati motivi letošnjega koledarja, člani društva pa so predstavili tudi 21. številko Numizmatičnega lista.
Primorsko numizmatično društvo, ki šteje 45 članov, letos praznuje 43-letnico neprekinjenega delovanja. V preteklosti so v društvu kovali spominske medalje, zadnja leta pa so poznani po kovanjih spominskih kovancev, fičnikov in beličev. Ob 40. obletnici društva so izdali srebrnik, potem pa so z izdajo kovanj obeležili še 150-letnica bistriške čitalnice, 750-letnico prve pisne omembe Trnovega, 200-letnico organiziranega šolstva na Bistriškem, zadnje kovanje, ki je še v izdelavi, pa bo posvečeno 150-letnici društva Sokolov. Narejen je bil le zlatnik, ki pa ni bil kovan v kovnici na Slovaškem, ampak so ga lasersko zbrusili v Zlatarni Celje. »Vsi imajo spominsko vrednost. Propagirali smo jih kot bistriški denar, s posameznimi podjetniki smo se dogovorili, da se s temi kovanci tudi uradno kupuje a nismo še tako daleč, da bi lahko rekli, da je to bistriški denar. Gre bolj za promocijo društva« je pomen kovancev opisal Viljem Gombač.
»Naslednje leto načrtujemo, da bomo obeležili 70. obletnico priključitve Primorske. Načrtovano je bilo, da bi Banka Slovenije izdala spominski evro, ampak ker sovpada z 10. obletnico evra, je Evropska centralna banka sprejela odločitev, da bo na kovancu obeležena 10. obletnica evra« je načrte društva razkril Viljem Gombač.
