V Notranjskem muzeju so na Poletno muzejsko noč, 17. junija 2023, odprli novo občasno razstavo z naslovom Zgodnejša ledena doba pri nas; nova odkritja.
Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, v zadnjih letih pa se ji pridružujejo tudi številni drugi zavodi in ustanove. Letošnja je bila že 21. po vrsti
Ledena doba je popularno ime za obdobje pleistocena, ki je trajalo približno dva in pol milijona let in se je končal šele pred enajst tisoč leti. To obdobje je zaznamovalo več ponavljajočih se poledenitev, ki so jih prekinjala krajša obdobja toplejše klime. Temu menjavanju so se prilagajale tudi živalske vrste. Medtem ko imamo iz poznega pleistocena v Sloveniji veliko fosilnih kosti takrat živeče favne, pa so najdbe iz zgodnejših obdobij srednjega in zgodnjega pleistocena razmeroma redke.
Osrednji dogodek Poletne muzejske noči v Notranjskem muzeju Postojna je bilo predavanje dr. Slavka Polaka in Tomaža Hitija z odprtjem nove razstave. Avtorji razstave, dr. Slavko Polak, Tomaž Hitij in Draško Josipovič, na njej predstavljajo dve nahajališči ledenodobnih živali iz srednjega pleistocena, ki so jih raziskovali v zadnjih letih in njihova nova odkritja. V kraških jamskih zapolnitvah v kamnolomu Črni Kal so tako našli prve fosilne dokaze o opicah makakih, orjaških mečezobih mačkah, orjaških hijenah in velikih lisastih psih, ki so pri nas živeli pred 750 tisoč do 800 tisoč leti. V tem obdobju so pri nas živeli celo nosorogi. Njihove fosilne kosti so bile najdene v Uršnji luknji pri Šembijah v Občini Ilirska Bistrica. Tu so pred približno 150 tisoč leti živeli tudi rdeči volkovi, jamski medvedi, divji konji in ježevci. Z njim je živel tudi pračlovek neandertalec, kar dokazujejo najdbe njegova orodja in sledi na živalskih kosteh, ki jih je pustil za seboj.
Razstava Zgodnejša ledena doba pri nas; nova odkritja bo v muzeju na ogled do oktobra 2023. (Foto Alen Franetič)
