V petek, 30. junija, je Likovno društvo Franceta Pavlovca z otvoritvijo razstave likovnih del v Galeriji Franceta Pavlovca, s katero so se poklonili slikarju Stanetu Kumarju, obeležilo tudi svojo 20. obletnico delovanja.
Obiskovalcem ilirskobistriške galerije bo vse poletje na ogled razstava likovnih del ilirskobistriških pa tudi gostujočih slikarjev, ki so v majskem ateljeju na prostem ustvarjali na temo 150. obletnice kraka Južne železnice od Pivke do Reke.
Janez Dragolič, član društva, je uvodoma predstavil življenje in delo likovnega umetnika, pedagoga, ljubitelja železnic in pobudnika ustanovitve Železniškega muzeja Staneta Kumarja, ki je, tako kot slikar France Pavlovec, v času svojega bivanja živel na tukajšnji železniški postaji in je bil s kraji na Bistriškem zelo povezan, v slovenski zavesti pa je bil pozabljen in se, tudi po zaslugi članov Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica, ki mu je postavilo spominsko ploščo in pred časom organiziralo razstavo v mestni knjižnici, ponovno vrača na zasluženo mesto.
Stane Kumar je imel v naših krajih več prijateljev, med njimi (žal že pokojnega) Vitomirja Deklevo, Saša Batisto, Vojka Čeligoja, s katerimi je obiskoval tudi Sviščake, Snežnik itn. O svojih spominih na svojega učitelja, Staneta Kumarja, iz časov šolanja v prostorih trnovskega samostana, pa je na otvoritvi razstave spregovoril tudi Dimitrij Grlj, ki je na pobudo takratne direktorice Železniškega muzeja v Ljubljani, Alenke Nedog, iskal Kumarjeva dela pri ljudeh v naših krajih, in ki so bila, vsaj nekatera, nato uvrščena tudi v zbirko muzeja.
O likovnem društvu je spregovorila predsednica Neva Macarol, društvu pa se je za sodelovanje z Društvom ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica zahvalil tajnik društva Egon Zevnik. Program je vodil Igor Štemberger (JSKD), Pevska skupina Studenec pa je dogodek s pesmijo le še polepšala.
V Pavlovičevi galeriji je tako na ogled je 24 pestrih likovnih na temo železnic, slogovno razgibanih zgodb, upodobljenih v različnih tehnikah. Kot je povedala likovna kritičarka Polona Škodič, se »takšne razstave pojavljajo redko ali nikoli,« tudi s tokrat razstavljenih del pa je vidno, da so vlaki, železniške postaje, vse kar je povezano z železnico, likovno privlačni motivi, ki nemalokrat vzbujajo nostalgijo. »Vsak avtor je v svoji sliki pustil nekaj svojega veselja, razstava pa predstavlja društveno ustvarjalnost in dokumentarni zapis nekdanjega in sedanjega časa. Upajmo pa, da bomo tudi zaradi občutkov, ki nam jih vzbujajo te slike, večkrat sedli na vlak,« je svoje misli sklenila Polona Škodič.
Društvo je svojo 20. obletnico zaznamovalo konec lanskega leta, so pa člani društva otvoritev tokratne razstave izkoristili tudi za zahvalo zaslužnim članom in predsednikom društva. Neva Macarol, sedanja predsednica društva, ki je tudi edina, ki je članica društva že vseh 20 let, se je s karikaturama portretov, ki ju je narisal Marino Samsa, zahvalila slikarki Zdenki Vinšek, ki je bila 12 let podpredsednica društva, ter Danijelu Tomažiču, od katerega je pred kratkim prevzela predsedovanje.
Več o delu in življenju Staneta Kumarja lahko izveste v priloženih plakatih, ki so bili razstavljeni v Knjižnici Makse Samsa Ilirska Bistrica. Gradivo za razstavo o Kumarju v knjižnici Makse Samsa so zbirali člani Društva ljubiteljev železnic (DLŽ) in njegovi simpatizerji. O gradivu še to, da je Dimitrij Grlj pismo Staneta Kumarja Vitomirju Deklevi dobil tik pred njegovo smrtjo, dve sliki pa pri Ivku Spetiču in v Osnovni šoli Dragotina Ketteja.
K otvoritvi razstave, ki jo je posnela tudi TV Galeja, pa so prispevali še Jadran Možina, Mladen Bogić, Josip Orbanič in Ivan Simčič, ki je razstavo pripravil in izpeljal v mesecu februarju, v mesecu kulture. Zasluga za poslano gradivo gre torej predvsem Ivanu Simčiču, Mladenu Bogiću, Jadranu Možini in ostalim članom in simpatizerjem DLŽ.
