Občina Ilirska Bistrica je začela postopek nove večje spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN), zato podaja nekaj temeljnih pojasnil o tem, kdo in v kakšnih postopkih oblikuje ta temeljni in kompleksni občinski akt, ki vpliva na dopustnost rabe prostora na območju občine.
En del pobudnikov sprememb OPN je že prejel, drugi del jih bo v začetku avgusta
Po objavi obvestila na občinski spletni strani 21. junija 2021 o začetku pridobivanja pobud za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta občine Ilirska Bistrica (OPN 8) v Bistrških odmevih in ponovnem pozivu 9. februarja 2023 z namenom podaljšanja roka do 14. aprila 2023 smo na Občino Ilirska Bistrica prejeli 250 pobud občank in občanov.
Do vseh prejetih pobud je prostorski načrtovalec z licenco pripravil strokovne opredelitve, ki jih je občina posredovala prvemu delu pobudnikov junija, drugemu delu pobudnikov pa bo opredelitve posredovala v začetku avgusta.
Pobuda je lahko sprejemljiva (upravičena, da se jo lahko vključi v postopek izdelave spremembe OPN), sprejemljiva/delno/pogojno z dopolnitvijo (ponovna preučitev po pridobljeni dopolnitvi) ali pa je nesprejemljiva in se je ne vključi v postopek izdelave spremembe OPN.
Tisti, ki ste domov že prejeli obvestilo o tem, da morate pobudo dopolniti, dopolnitev lahko posredujete najkasneje do 11. avgusta 2023 osebno v sprejemno pisarno občine ali po pošti na Občino Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica ali po e-pošti na naslov obcina.ilirska-bistrica@ilirska-bistrica.si. Če občan vloge ne dopolni v roku, se razume, da pobudnik odstopa od podane pobude za spremembo OPN.
Kaj je občinski prostorski načrt?
Občinski prostorski načrt je eden izmed temeljnih in najbolj kompleksnih občinskih prostorskih aktov, ki opredeljuje namensko rabo prostora, dopustnost posegov v prostor, določitev izvedbenih pogojev za gradnjo v mejah, ki so odvisne od številnih nosilcev urejanja prostora (NUP) na državni ravni, to je vseh resorjev, ki vplivajo na prostor – od naravovarstvenega do obrambnega resorja.
Ker je urejanje prostora/raba prostora zelo pomembno in odgovorno področje za skoraj slehernega občana, je prav, da so občani seznanjeni s tem, v katero smer se spreminjajo razvojni načrti v prostoru, v katerem živijo, delajo, se rekreirajo …
Osnovni dokument OPN Ilirske Bistrice, ki je zajel celotno območje občine, je bil sprejet leta 2016, od tedaj smo ga (že) trikrat spremenili/dopolnili, odprtih je še pet postopkov z manjšimi spremembami, ki so jih sprožili posamezni občani ali podjetja.
Zdaj občina začenja postopek za obsežno spremembo vseh glavnih vsebin OPN in to na podlagi spremenjenih potreb oziroma predlaganih posegov v prostor, ki si jih želijo oziroma jih predlagajo občanke in občani, podjetniki, javni zavod ipd.
Te večje spremembe se bodo nanašale predvsem na spremembo osnovne namenske rabe (grafični del OPN), na spremembo in dopolnitev tekstualnega dela odloka o OPN, ki določa, kaj bo lahko kdo, kje in na kakšen način gradil, obsegal bo pa dopolnitve tudi v strateškem delu, ki predstavlja vezni člen med strategijo prostorskega razvoja države in občinskim prostorskim načrtom. OPN mora biti skladen z državno strategijo, ki je nadrejeni akt, ter z vso veljavno zakonodajo z vseh področij, ki vplivajo na umestitev objektov v prostor.
Katere pobude se izloči?
V postopku predpriprave sprememb OPN se najprej vsako pobudo preveri z vidika skladnosti z osnovno prostorsko zakonodajo. Skoraj zagotovo je izločen predlog za pozidavo, ki je odmaknjena od obstoječe poselitve (stavbna zemljišča). Zakon namreč preprečuje novo razpršeno gradnjo in poselitev, izločevalno merilo je tudi gradnja na primer v poplavnem območju. Za širitev stavbnih zemljišč na kmetijske površine zakon našteva številne zavezujoče pogoje, npr. nadomestna zemljišča, ki naj se spremenijo iz stavbnega ponovno v kmetijsko zemljišče. Če ima naselje še pretežno veliko obstoječih stavbnih območij, številne obstoječe zapuščene/prazne objekte, ruševine …, resorji načeloma ne dopuščajo novih stavbnih zemljišč. To so samo nekateri splošni osnovni primeri, ko je pobuda nesprejemljiva, opredelitev pa je odvisna še od različnih dejavnikov, zakonskih podlag ipd., ki so drugačne za vsako posamezno lokacijo in varovano območje.
Druga faza predpriprav je javni posvet, ki je le možnost, uporablja pa se ga predvsem tedaj, ko gre za širitev ali umestitev zahtevnih objektov.
Zakon o varstvu okolja (ZVO) v povezavi z Zakonom o urejanju prostora (Zurep-3) določa, da se mora pri vsakem postopku spreminjanja OPN vzporedno izvesti tudi celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), pri tem pa je ključna presoja zavoda za varstvo narave, ki poda mnenje o verjetnih vplivih. Pomembne so presoje tudi drugih naravovarstvenih organizacij, kot so npr. zavod za gozdove in zavod za varstvo kulturne dediščine … Le v primeru, da spremembe resnično ne vplivajo na okolje in temu pritrdi tudi zavod za varstvo narave, ministrstvo za okolje in naravne vire lahko izjemoma presodi, da izdelava CPVO ni potrebna.
Nič proti volji lastnika zemljišča
Sledi županov podpis sklepa, da se postopek za spremembe in dopolnitev OPN lahko začne. Izdela se predosnutek OPN v skladu z ZureP-3, pri čemer se stroka opredeli do sprememb, ki so že prostorsko locirane tudi na kartah, preveri pa se tudi, ali morebiti ni prišlo do poseganja v prostor proti volji lastnika zemljišča. Zakonodaja namreč pogojuje, da je vlagatelj pobude za spremembo lahko lastnik ali pa je vloga oddana s soglasjem/pooblastilom lastnika.
Občina preveri lastništvo vseh zemljišč pobudnikov. V primeru, da vlagatelj nima urejenega lastništva, je pobuda nesprejemljiva (kljub temu, da je vsebinsko sprejemljiva).
S pripravljenim osnutkom se seznani javnost o nameri z objavo dokumenta na občinski spletni strani.
Tako usklajeni dokument postane osnutek OPN, na podlagi katerega se vzporedno ves čas pripravlja oziroma izdeluje tudi okoljsko poročilo (OP) v skladu z ZVO (oblika in vsebina sta natančno predpisani). OPN in okoljsko poročilo se objavita na spletni strani ministrstva (MNVP). Potem ko ministrstvo preveri tehnično pravilnost vsebine dokumentov, pozove nosilce urejanja prostora k izdaji mnenj. Teh je lahko tudi več kot 20, odvisno v katera varovana območja posegajo pobude in spremembe OPN.
Tridesetdnevna javna razgrnitev z javno obravnavo
Po prejetih mnenjih se izdelan dopolnjeni osnutek OPN in okoljsko poročilo javno razgrneta, izvede se tudi javna obravnava, na katero so v javnih občilih povabljeni vsi občani in občanke. Javna razgrnitev traja 30 dni, v tem času občina sprejema pripombe na razgrnjene vsebine. Novih predlogov za spremembo OPN ni možno podajati. Izdelovalec OPN in izdelovalec OP do vsake upravičene pripombe zavzameta stališče, kar se objavi na občinski spletni strani. Sledijo izdelava predloga OPN v skladu z zavzetimi stališči in okoljskega poročila ter objava obeh dokumentov v prostorsko informacijskem sistemu (PIS). Na objavljeno gradivo podajo nosilci urejanja prostora (s področja narave, kulture, vode, obrambe, kmetijstvo, ribištvo lovstvo, ceste, avtoceste, železnice …) dopolnjena mnenja. Če je okoljsko poročilo pripravljeno ustrezno, direktorat za okolje v postopku CPVO izda odločbo o presoji sprejemljivosti posegov na varovana območja.
Neurejena zakonodaja dodaten razlog za počasnost
Zakonski rok za izdajo mnenj nosilcev urejanja prostora je 30 dni. Če mnenj v tem roku ni, občina ugotovi, da pripomb ni. Takšen rok pa je praviloma zgolj instruktivna določba, saj so nekateri nosilci urejanja prostora zelo neodzivni. Na njihov račun se postopek sprejemanja OPN lahko zavleče tudi za več let. Postopek pa se lahko zavleče na državni ravni zaradi različnih nasprotujočih si zakonskih ureditev, kar terja dodatna pogajanja/usklajevanja občine in izdelovalca OPN in OP z nosilci urejanja prostora.
S pridobljenimi vsemi pozitivnimi dopolnjenimi mnenji NUP in pridobljeno odločbo o CPVO se postopek izdelave spremembe OPN lahko nadaljuje. Dopolnjen predlog OPN se preda v obravnavo in sprejem na sejo občinskega sveta.
Izdelovalec OPN nato izdela potrjen končni elaborat spremembe OPN. Ko občina objavi tekstualni del odloka OPN v uradnem listu in celotni elaborat posreduje na pristojno ministrstvo, postane prostorski akt veljaven in podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj, ki jih izdaja upravna enota.
Občinska uprava
