Po sklepih Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, sprejetih na podlagi 14. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradni list RS, št. 189/20) in 19. ter 25. člena Odloka o priznanjih Občine Ilirska Bistrica (Uradni list RS, št. 19/15), na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z dne 4. 4. 2023, na 5. redni seji, so prejemniki priznanj leta 2023 naslednji občani in občanke ter organizacije:
ANDREJA VINŠEK,
Andreja Vinšek Grilj je veliko mero zagnanosti pokazala pri usposabljanju članov in vzpostavitvi ekipe prve pomoči Rdečega križa Slovenije, ki je nekaj let delovala na sedežu te organizacije v naši občini, sodelovala je na preverjanjih in pri reševanju posledic naravnih nesreč. Vodila je projekt Interreg Slovenija-Hrvaška, v katerem so bili postavljeni temelji za hitro in učinkovito oskrbo ponesrečencev v obmejnem prostoru. Doktorica Andreja Vinšek Grilj ima posebne zasluge pri vzpostavitvi odličnega sodelovanja med zdravstvenim domom, občinsko upravo in Območnim združenjem RKS Ilirska Bistrica, ki je v letu 2017 postavilo temelje projekta mreže defibrilatorjev AED in usposabljanja prvih posredovalcev.
Andreja Vinšek Grilj od takrat ostaja gonilna sila pri rednih letnih tečajih obnavljanja veščin prvih posredovalcev, organizaciji dodatnih usposabljanj in spodbujanju ter podpori prvim posredovalcem. Ob podpori Andreje Vinšek Grilj se prvi posredovalci udeležujejo državnih tekmovanj prvih posredovalcev (naši ekipi sta lani osvojili 3. in 8. mesto izmed 21 ekip iz cele države) in nasploh osvežujejo svoje znanje, krepijo medsebojne vezi, delijo izkušnje in pridobivajo samozavest pri nudenju pomoči, pri čemer tudi na ta način postajajo družbeno aktivni občani.
V naši občini, ki je po površini med največjimi v državi, je hiter dostop do prve pomoči še posebej pomemben. Andreja Vinšek Grilj je skupaj z ekipo sodelavcev posredovalce usposobila do te mere, da lahko nudijo prvo pomoč nenadno obolelim osebam v Občini Ilirska Bistrica do prihoda reševalcev. Prav vzpostavitev sistema prvih posredovalcev poveča možnost preživetja sovaščanov ali obiskovalcev, ki doživijo zastoj srca. Po dozdajšnjih izkušnjah pri posredovanju je prisotnost prvih posredovalcev pomenila hitrejšo pomoč obolelemu in s tem večjo možnost preživetja, pa tudi psihološko podporo bližnjim nenadno obolele osebe.
Zdravnica Andreja Vinšek Grilj, ki je že prejemnica priznanja civilne zaščite, je s svojo energijo, proaktivnostjo in s pripravljenostjo svoje znanje deliti, lahko za zgled aktivne občanke, ki je za dobrobit vseh pripravljena stopiti korak dlje.
LADO ČELIGOJ,
prejemnik plakete Občine Ilirska Bistrica za področje športa
Lado Čeligoj je vpet v šport vse življenje. Najprej kot mlad športnik, pozneje pa kot strokovni delavec v več panogah. Kot pionir je začel trenirati košarko, v poletnih mesecih je plaval in dosegal lepe uspehe na okrajnih tekmovanjih. Košarka je bila njegov priljubljeni šport in kot gimnazijec je postal član ekipe Lesonita, ki je takrat tekmovala v prvi jugoslovanski zvezni ligi. V gimnazijskih letih je tekmoval tudi v atletiki, odbojki in seveda košarki.
Odločil se je, da bo tudi njegova poklicna pot povezana s športom, zato je postal študent Fakultete za šport. Po končanem študiju in služenju vojaškega roka, kjer je bil polkovni referent za šport, se je zaposlil kot profesor športne vzgoje v Podgradu in Knežaku. V domačem kraju je postal trener KK Lesonit, kjer je treniral mladinsko in člansko ekipo od leta 1974 do 1976. V letih od 1976 do 1988 je deloval v Smučarskem klubu Snežnik kot vaditelj smučanja, bil je podpredsednik in predsednik kluba v zlatih časih, to je v letih, ko so smučarji sami uredili smučišče na Sviščakih in ko so otroci množično obiskovali smučarske tečaje. Seveda je bil med tistimi, ki so skrbeli tudi za tekmovalno dejavnost mladih smučarjev. Uspelo mu je organizirati tudi prvi tečaj za vaditelje smučanja. Bil je tudi pobudnik pobratenja s smučarskim klubom Devin, s katerim so sodelovali mnogo let
Po končanem predsedovanju v smučarskem klubu je našel novo športno panogo, ki ji je ostal zvest polnih trideset let. Bil je ustanovitelj Lokostrelskega kluba Ilirska Bistrica, ki mu je zvest še dandanes. Skupaj z vrhunsko ekipo enako mislečih je iz majhnega kluba ta prerasel v klub, ki ga dandanes zelo cenijo v lokostrelskih vrstah v Sloveniji pa tudi drugje. V 30 letih delovanja so bistriški lokostrelci dosegli ogromno zavidljivih uspehov prav zaradi njegovega zavzetega dela s športniki, pa seveda tudi zaradi dobre organiziranosti v klubu. Skratka, preveč je uspehov, da bi jih naštevali. Klub še dandanes uspešno deluje, novo vodstvo uspešno skrbi za lokostrelski naraščaj, Lado pa je postal rekreativni lokostrelec.
Naj omenimo še njegovo delovanje v Slovenski vojski, kjer je bil od leta 1995 do 2007 vodja strelske ekipe, katere člani so bili vrhunski strelci z Rajmondom Debevcem na čelu. Z dobrim delom je pripomogel k velikim uspehom strelske ekipe, za kar je dobil kar nekaj priznanj. Na koncu naj napišemo, da je bil Lado od 1974 do 1992 profesor športne vzgoje na osnovnih šolah v Ilirski Bistrici, kjer je zavzeto delal, bil je na neštetih šolah v naravi, kjer je učence učil plavanja in prvih korakov na smučeh.
Za delo na športnem področju je prejel kar nekaj priznanj: priznanje Športne zveze Ilirska Bistrica, veliko plaketo Lokostrelske zveze Slovenije, bronasto Bloudkovo priznanje, bronasto plaketo Olimpijskega komiteja Slovenije, srebrno medaljo Slovenske vojske za delovanje na športnem področju.
NATAŠA FRANK,
prejemnica plakete Občine Ilirska Bistrica za področje kulture
Nataša Frank je bila leta 1999 ena izmed pobudnic, da se je ponovno oživilo in na novo registriralo Kulturno etnološko turistično športno društvo (KETŠD) Alojz Mihelič Harije. Nataša Frank že več kot 20 let aktivno sodeluje v igralski skupini društva kot igralka, scenaristka in režiserka. Bila je članica mešanega pevskega zbora, ki je deloval v okviru društva, pozneje pa se je priključila pevski skupini ljudskih pevcev Brštulin banda. Ves čas aktivno sodeluje pri organizaciji Štefanovega ter v etnološki in turistični skupini, ki delujeta v okviru društva.
Je tudi aktivna članica Kulturnega društva Šjme Vrbovo, ki ohranja in neguje izvirno pustno masko »vrbouska šjma«. Posebej pa jo veseli delo z mladimi in v ta namen je leta 2000 ustanovila folklorno skupino mladih, ki je za kratek čas delovala v okviru KETŠD Alojz Mihelič Harije. Nataša Frank je vzgojiteljica predšolskih otrok in večino svojega časa in znanja nameni najmlajšim otrokom. Z uporabo pridobljenega znanja, dobrim poznavanjem potreb najmlajših otrok, vztrajnosti in delavnosti je oblikovala in izdelala kar nekaj didaktičnih igrač Te so bile pri Gospodarski zbornici Slovenije prepoznane kot inovativne (je prejemnica dveh bronastih priznanj za inovativnost in dveh priznanj za inovativnost), pri otrocih pa dobro sprejete in uporabljene.
Izhajajoč iz potreb otrok je nastala tudi pravljica, ki je izšla tudi v knjižni obliki. Pravljica Mišek Bami je bila med kritiki prepoznana in ocenjena kot pravljica z dobro, predvsem pa otrokom primerno in zanimivo vsebino. Zaradi navedenega je pravljica dobila Priznanje za najlepšo pravljico izdano v samozaložništvu, ki ga podeljujta JSKD in revija Mentor. Pravljica je tudi prevedena v angleščino, kar ji daje še večje možnost, da doseže večje število uporabnikov oziroma otrok. Na ta način si lahko povečuje tudi večjo prepoznavnost. Avtorska pravljica Mišek Bami ima tudi svojevrstno izvedbo preko prav posebno izvedene predstave na inovativnem didaktičnem materialu, ki ima videz obleke – knjige, hkrati pa je to tudi scena same predstave. Otrokom se Mišek Bami približa na čisto poseben in zelo zanimiv način, s tem pa pri njih vzbudi prav posebno veselje in občutke zadovoljstva. Hkrati pa je za večino najmlajših otrok to prvo srečanje s kulturnim dogodkom. Svojo kreativnost in inovativnost usmerja v tiste dejavnosti, ki pri otroku prebudijo željo in veselje, mu ustvarijo prijeten občutek, ob tem pa se še nezavedno uči in usvaja nova znanja. Predvsem pa želi, da pri njih že v tej zgodnji dobi, ki je pomembna za otrokov nadaljnji razvoj, prebudi zanimanje za pisno besedo, njeno bogastvo in širino. S tem prispeva k bogatenju besednega zaklada in širitvi znanja, ki ga v poznejšem obdobju lahko s pridom uporabijo. Nataša pravi, da so ji pravljica Mišek Bami, didaktične igrače, priznanja in vse kar je dosegla, v neizmerno veselje, veselje, ki ga rada deli in širi med odrasle in otroke. Otroci so zanjo največje bogastvo in največja ljubezen. Zaradi tega in zaradi spoznanja, ki ga je dobila tudi od kritikov in strokovnih delavcev, bo po svojih zmožnostih po tej poti tudi nadaljevala.
DRUŠTVO TABORNIKOV, ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV,
prejemnik spominske plakete Občine Ilirska Bistrica
Društvo tabornikov Rod snežniških ruševcev Ilirska Bistrica (RSR) letos praznuje 70. obletnico neprekinjenega delovanja. V register tedanjega Združenja tabornikov Slovenije je bilo pod tem imenom vpisano maja 1953. Samo taborništvo se je v Ilirski Bistrici pričelo že leto poprej, ko je skupina mladih pod vodstvom Franca Muniha, ravnatelja tedanje nižje gimnazije, taborila v Lovranu.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja, v težkih povojnih časih, so bili taborniki skorajda edina organizacija, ki je združevala in vzgajala mlade v Ilirski Bistrici, obenem pa jim nudila možnost letnih taborjenj, izletov in življenja v naravi. Vpliv tabornikov in njihovo priljubljenost potrjuje dejstvo, da v Ilirski Bistrici v tistih letih skoraj ni bilo mlajših od 25 let, ki ne bi bili vsaj krajši čas aktivni člani društva.
V poznejših desetletjih je društvo, kljub razvoju drugih organizacij, dolgo ostajalo najbolj množična mladinska organizacija na Bistriškem. Člani so se udeleževali tekmovanj in akcij v slovenskem in celotnem jugoslovanskem prostoru.
Leta 1966 si je društvo prvič priborilo naziv partizanski odred, kar je bil najvišji naziv v slovenski taborniški organizaciji, in se je z njim ponašalo več kot deset let. Zveza tabornikov Slovenije je v letih 1971 in 1975 društvo razglasila za najboljši odred v Sloveniji in mu podelila kip ilegalca.
V sedemdesetih letih in tudi pozneje je Odred snežniških ruševcev, kot se je društvo v duhu časa preimenovalo, štel tudi prek 400 članov, na letna taborjenja ob morju pa jih je v več izmenah odhajalo več kot 200. Poudariti je treba, da so bila takratna taborjenja za marsikoga edina priložnost letovanja. V istem desetletju se je taborništvo ob pomoči bistriških kadrov širilo v druge kraje po občini. Iz teh zametkov je nastal Podgorski rod Kuteževo, četi v Knežaku in Podgradu pa sta delovali v okviru RSR.
Taborniki so organizirali veliko področnih in državnih tekmovanj, mnogobojev, orientacijskih tekmovanj in turnirjev odbojke na mivki. Uspešno so izpeljali dva taborniška zleta, velika državna in mednarodna tabora: 8. zlet tabornikov Slovenije leta 1981 in POW WOW leta 2004. Na višku zletnih dogajanj je pod platnenimi strehami taborilo okrog 1500 tabornikov iz vse Slovenije in tujine.
Svoje prostore si je društvo s pomočjo občine uredilo v Kindlerjevem parku, kjer se generacije tabornikov urijo v taborniških spretnostih. Del svojega programa društvo izvaja v gozdnem okolju Vilharjeve koče v Črnem dolu, ki jo dolga desetletja predano obnavlja in vzdržuje.
Taborniški način življenja je v 70 letih delovanja izkusilo nekaj tisoč mladih iz celotne bistriške občine, v različnih starostnih kategorijah: predšolski otroci-murni, medvedki in čebelice, gozdovniki in gozdovnice, popotniki in popotnice, raziskovalci in raziskovalke ter starejši člani-grče.
Na tedenskih sestankih, zimovanjih, taborjenjih, bivakih in drugih akcijah vodniki otrokom z zgledom prenašajo temeljna taborniška znanja življenja v naravi, orientacije, postavitve pionirskih objektov, lokostrelstva in prve pomoči. Pomembno je tudi povezovanje s taborniki iz drugih koncev Slovenije in zamejstva ter iz tujine, letos se na primer podajajo na svetovni skavtski tabor-jamboree v Južno Korejo.
Društvo ima tudi pomembno poslanstvo delovati v dobrobit skupnosti. Sodeluje pri zbiranju pomoči ob humanitarnih in okoljskih katastrofah, organizira čistilne akcije, izmenjevalnico oblačil, ima enoto za pomoč pri zaščiti in reševanju. V letošnjem, jubilejnem letu, organizira več dejavnost v lokalnem okolju, na primer 70 krogov za 70 let, dan odprtih vrat in državno taborniško tekmovanje-mnogoboj.
Rod snežniških ruševcev skozi taborniške vrednote in program privzgaja mladim spoštovanje do naravnega okolja, sodelovanje in solidarnost do soljudi ter odločnost za prevzemanje odgovornosti in za aktivno participacijo v družbi. Z organizacijo dejavnosti ter s srčnostjo in vedrino svojih članov bogati lokalno skupnost ter širše družbeno okolje.
OSNOVNA ŠOLA DRAGOTINA KETTEJA,
prejemnica spominske plakete Občine Ilirska Bistrica
Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica letos praznuje 60 let svojega obstoja. Slovesna otvoritev za tiste čase velike sodobne izobraževalne ustanove je bila 15. septembra 1963. Šola je imela po vaseh več podružnic, ki so jih pozneje postopoma ukinjali. Stavba na Župančičevi ulici je tako kmalu postala premajhna, pa čeprav je pouk potekal dvoizmensko. Čez leta so zaradi prostorske stiske dobili nove šolske zgradbe na obrobju mesta, ki pa so leta 1992 pripadle novoustanovljeni osnovni šoli v mestu.
Ves čas od ustanovitve do danes si vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli prizadevajo slediti viziji – Spoštovati drug drugega, odgovorno ravnati, širiti znanje in skupaj loviti sanje. Zaposleni se z neprestanimi strokovnimi izpopolnjevanji in usposabljanji trudijo za ohranjanje in nadgradnjo kakovosti dela na področju vzgoje in izobraževanja, v osrčju katerega je učenec. V skladu z načeli vključujoče šole skušajo vsakemu učencu nuditi ustrezno podporo za razvoj njegovih osebnih potencialov. Vsebine obveznega programa vsa leta dopolnjujejo s pestrim naborom dejavnosti iz razširjenega programa. Učenci imajo tako možnost izbire in aktivnega soustvarjanja učnega procesa, še posebej odkar se je v šolskem letu 2018/2019 šola vključila v poskus Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli.
Posebno skrb na šoli posvečajo psihofizičnemu zdravju učencev in strokovnih delavcev, zato v pouk vključujejo mnogovrstne dejavnosti, ki spodbujajo gibanje. Mnogo pozornosti namenjajo tudi razvijanju bralnih strategij in uvajanju vsebin in vrednot trajnostnega razvoja. Učenci sodelujejo v problemsko naravnanem pouku, spodbuja se medpredmetno sodelovanje in organiziranje dejavnosti, s katerimi učenci razvijajo in krepijo ustvarjalnost ter kritično mišljenje.
Spodbujanje bralne kulture učencev in zaposlenih konstantno poteka s pomočjo dolgoletnih projektov, kot so Kettejeva bralna značka, Rastem s knjigo, Naša mala knjižnica, Bralna noč, Bralni vlakec, bralne značke v tujih jezikih, medgeneracijsko branje, sodelovanje s splošnimi knjižnicami … Pohvalijo se lahko z izdajo več lastnih publikacij umetnostnih in neumetnostnih zvrsti. S pomočjo navedenih in podobnih aktivnosti stremijo k dvigu pismenosti v najširšem pomenu besede. Dejavni so na več področjih kulturnega ustvarjanja.
Neprecenljiv je tudi prispevek šole k razvoju tujejezičnih kompetenc učencev. V sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo so postavljali temelje za učenje italijanščine kot drugega tujega jezika, prav tako so bili v prvem krogu šol v državi, ki so orale ledino pri uvajanju zgodnjega učenja prvega tujega jezika (angleščine) – s svojimi izkušnjami so pomagali šolam, ki so v te procese vstopale pozneje. Danes se učenci na šoli poleg angleščine učijo tudi nemščine in ruščine.
Osnovna šola Dragotina Ketteja je leta 2017 prejela priznanje Blaža Kumerdeja, ki ga Zavod RS za šolstvo podeljuje posameznikom, skupinam ali institucijam za odlično partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Učenci Kettejeve šole dosegajo zavidljive rezultate na tekmovanjih iz znanj, na glasbeno-umetniških področjih in na športnih preizkušnjah.
Šola sodeluje v številnih projektih. Na mednarodni ravni je aktivna v projektih e-Twinning in v mreži šol Parka Škocjanske jame. Vključena je v Slovensko mrežo zdravih šol in v sistem SLOfit, ki je nadgradnja uveljavljenega nacionalnega sistema spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine. Ponaša se z nazivom kulturna šola, ki ga podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnost. Prejela je znak Šolski ekovrt, na šolskem vrtu namreč učenci pridelujejo hrano v skladu s smernicami ekološkega vrtnarjenja. Vključena je tudi v projekt LIFE Lynx – Mladi varuhi risov. Na šoli v zadnjih letih stremijo tudi k spodbujanju podjetništva in novih idej.
Šola ne predstavlja samo živahnega ustvarjalnega središča mladih, vpetih v vzgojno-izobraževalni proces, ampak je kot ustanova z bogato tradicijo vsa leta pomemben deležnik življenja in dela širše lokalne skupnosti. Povezuje se z različnimi ustanovami, posamezniki in društvi ter s podjetniki iz celotne občine. Na takšen način omogoča sodelovanje različnih interesnih in starostnih skupin ter širi zavest o medsebojni pomoči, vključevanju, sodelovanju in spoštovanju.
KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA,
prejemnik spominske plakete Občine Ilirska Bistrica
Klub študentov Ilirska Bistrica je samostojna, nepridobitna in nepolitična organizacija, ki zastopa interese bistriških študentov in dijakov in si prizadeva za izboljšanje kakovosti študentskega življenja. Njihov glavni cilj je ustvariti in organizirati čim bolj raznolike projekte, ki bi se jih dijaki in študenti udeleževali bodisi zaradi izobraževalnih namenov bodisi zaradi popestritve njihovega prostega časa. Klub je dejaven na zelo različnih področjih, in sicer na področju kulture, športa, zdravja, sociale, humanitarnosti in – kar je najpomembneje – izobraževanja. Čeprav so njihova ciljna publika dijaki in študentje, si prizadevajo organizirati tudi projekte, ki bi pritegnili še ostale generacije – vse od otrok do starejših.
Že vrsto let zapored v sodelovanju z ilirskobistriškimi gostinci organizirajo dobrodelno akcijo Skodelica sreče. Ta poteka tako, da vsaka stranka ob nakupu kave pri gostincu, s katerim sodelujejo, prejme piškotek, del dobička ob prodani kavi pa namenimo v dobrodelne namene. Skupen znesek nato prejme socialno ogrožena družina iz naše občine, ki jo izberejo s pomočjo Centra za socialno delo Ilirska Bistrica.
Klub je najprej obstajal v okviru Primorskih študentskih klubov, leta 1963 pa se je zaradi povezanosti Bistričanov osnoval samostojni Klub študentov Ilirska Bistrica. Ta je deloval predvsem na športnem in kulturnem področju, najbolj razpoznavna izmed aktivnosti pa so bili torkovi večeri, ko so se študentje vsak torek zbirali v ljubljanskih gostilnah. V 80. letih je klub imel svoje prostore tudi v enem izmed študentskih domov v Rožni dolini, vendar je slednje na žalost inšpekcija zaprla. Sledilo je zamrtje kluba, vendar je ta desetletje kasneje ponovno zaživel in leta 1996 postal polnopravni član zveze Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS), kakor deluje tudi danes. Tako klub v letu 2023 praznuje 60. obletnico delovanja.
LOKOSTRELSKI KLUB ILIRSKA BISTRICA,
prejemnik spominske plakete Občine Ilirska Bistrica
V Lokostrelskemu klubu Ilirska Bistrica letos praznujejo 30. obletnico delovanja. Zametki kluba so bili lokostrelski krožki v osnovnih šolah po občini, ki so jih vodili lokostrelski entuziasti. Lokostrelske aktivnosti so kmalu prerasle iz krožkov v lokostrelski klub. Iz krožkov se je primarno delo s približevanjem lokostrelstva otrokom, mladini in kasneje tudi odraslim navdušencem v klubu nadaljevalo, in poteka še danes. Klub je kmalu po ustanovitvi postal član Lokostrelske zveze Slovenije in naši lokostrelci so se v celotnem obdobju, in se tudi danes udeležujejo številnih lokostrelskih tekmovanj. Tudi sami so doslej organizirali številna šolska, državna in mednarodna tekmovanja. Prva dvoranska tekma v koledarskem letu (Indoor 18 m) na sporedu Lokostrelske zveze Slovenije je že tradicionalno v organizaciji njihovega kluba. Tekmo organizirajo že od leta 1994 in je odlično obiskana. Tako so na tekmi v predkoronskem letu 2020 zabeležili rekordno udeležbo 239 tekmovalcev iz 34 klubov iz 3 držav.
Od ustanovitve se je v klubu izmenjalo prek 240 lokostrelcev in lokostrelk. V vseh teh letih so vzgojili številne lokostrelce in lokostrelke, kot tudi strokovni kader s področja lokostrelstva (trenerji, vaditelji, sodniki…). Vztrajnost in trdo delo sta rodila številne rezultate na mnogih lokostrelskih tekmovanjih doma in tudi v tujini. Med številnimi zmagovalci, prvaki in rekorderji, ki so izhajali iz LK Ilirska Bistrica je potrebno izpostaviti Dolores Čekada, ki je postala svetovna prvakinja v poljskemu lokostrelstvu in je prva in doslej edina svetovna prvakinja iz naše občine. Naš klub ni le športno društvo, ampak tudi skupnost, ki je bila zgrajena na osnovi skupne strasti do lokostrelstva. Skozi treninge, tekmovanja in prijateljske družabne dogodke so oblikovali izjemno vez, ki jo cenijo in ohranjajo.
HRUŠIŠKI ŠKOROMATI,
sekcija KD Hrušica, prejemniki spominske plakete Občine Ilirska Bistrica
Hrušiški škoromati so skupina/sekcija Kulturnega društva Hrušica, ki že 30 let strokovno, načrtno in dolgoročno ohranja pustno dediščino Hrušice ter pri življenju ohranja starodavne pustne maske - škoromate. V 30 letih organiziranega delovanja so hrušiški škoromati ponesli ime izvirnih brkinskih pustnih mask daleč po svetu in križem po domovini, nastopili na številnih karnevalih doma in v tujini, pripravili več odmevnih razstav, dogodkov in prireditev, predvsem pa poskrbeli, da so brkinski škoromati zdaj vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Na pobudo hrušiških škoromatov so se v register vpisale še tri druge skupine škoromatov, tako da so v registru danes vpisani škoromati iz štirih vasi. Hrušiški škoromati so tudi sprožili že postopek za vpis škoromatov v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Z vsem naštetim so hrušiški škoromati bistveno izboljšali prepoznavnost naših izvirnih pustnih mask in z njimi tudi bogate kulturne dediščine vasi na južnem robu Brkinov ter same občine Ilirske Bistrice. Ob vsem tem pa hrušiški škoromati ohranjajo izvirno obliko tradicionalnega pustovanja in s svojo dejavnostjo že 30 let mobilizirajo nove in nove generacije hrušiške mladine, ki se pod maskami vključuje v družbeno dogajanje v domači vasi in postaja novi in odgovorni nosilec družbenega in družabnega dogajanja v domači vasi in širše.
Na podlagi 3.člena in 2. odstavka 5. člena Odloka o priznanjih Občine Ilirska Bistrica (Uradni list RS, št. 19/15, v nadaljevanju Odlok) o podelitvi spominskih plaket ob posebnih priložnostih in pomembnejših jubilejnih dogodkih lahko med letom odloča župan. V letu 2023 je župan podelil spominsko plaketo Anki Peruzin za njeno prostovoljsko delo in Primorskemu numizmatičnemu društvu Ilirska Bistrica ob njegovi 50. obletnici delovanja.
ANKA PERUZIN,
prejemnica spominske plakete Občine Ilirska Bistrica
Anka Peruzin je oseba, ki je v svoji življenjski preizkušnji našla poslanstvo v prostovoljstvu in pomoči tistim, ki so pomoči ter bližine najbolj potrebni. Svoje poslanstvo deli kot Karitasova prostovoljka in zunanja sodelavka Doma starejših občanov Ilirska Bistrica že skoraj 32 let, ko je bila ob otvoritvi takrat novega doma blagoslovljena prva kapela.
Od same ustanovitve Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici je bilo jasno, da večini ljudi duhovna oskrba ogromno pomeni. Domske kapele so mesto, kjer si lahko verniki vsakodnevno nabirajo duhovnih moči. Pogosto pa v njihov objem miru in spokojnosti zaidejo tudi neverujoči, ki potrebujejo prostor, v katerem lahko razmišljajo, se zahvalijo za okrevanje, ali žalujejo za bližnjimi.
V letu 2021 je bila ob zaključeni celoviti prenovi polovice matične hiše narejena tudi nova kapela posvečena pok. patru Ivanu Tomažiču, s katerim je tudi Anka Peruzin redno sodelovala.
Anka Peruzin skoraj 32 let tako dnevno prihaja v Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, kjer vodi dnevne molitve in skrbno pripravi prostor za redne petkove sv. maše. Samo nenavadni leti pandemije 2020 in 2021 sta za nekaj časa prekinili redne dnevne molitve in petkove sv. maše.
Anka Peruzin skupaj z zaposlenimi v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica deli stališče, da je selitev v dom največkrat močno stresen dogodek tako za starostnike kot njihove družine. Prav zato je toliko bolj pomembno, da lahko nadaljujejo z načinom življenja, kot so ga poznali in marsikdo zaradi fizične oviranosti prav v domu ponovno zaživi versko življenje.
S svojim nesebičnim delovanjem stanovalkam in stanovalcem pričara občutek domačnosti in vključenosti v družbo. Anka Peruzin je namreč sprejela liturgično službo izrednega delivca obhajila, ki je namenjena predvsem prinašanju svetega obhajila bolnikom in starejšim, ki se ne morejo udeležiti bogoslužja v cerkvi, na dom.
Srčnost in dnevno duhovno sodelovanje prostovoljke Anke Peruzin navdušujeta tako stanovalce kot tudi zaposlene na Medenovem hribu, zato jo je župan v sodelovanju z Domom starejših občanov Ilirska Bistrica tudi predlagal za občinsko priznanje.
PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA,
prejemnik spominske plakete Občine Ilirska Bistrica
Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica je januarja praznovalo svojo petdesetletnico delovanja. 28. januarja 1973 je skupina numizmatičnih navdušencev ustanovila društvo in ga poimenovala Primorsko numizmatično društvo, ker je bilo prvo na Primorskem. Primorsko numizmatično društvo je bilo v občinskem prostoru vsa leta dejavno na več področjih, in sicer s poštnimi žigi, osebnimi znamkami, razstavami, organizacijo prireditev, izdajami spominskih kovancev in časopisa Numizmatični list, objavami v časopisih Snežnik, Bistriški odmevi, Kočanski vestnik in izdajah Društva za krajevno zgodovino in kulturo, Ilirskih temah ter Bistriških zapisih in v revijah Filatelija ter Numizmatične novice.
Društvo je ob različnih priložnostih in obletnicah dogodkov v naši občini, skupaj s Pošto Slovenije izdalo okoli 250 poštnih žigov in dotiskov ter okoli 150 dopisnic in razglednic. Izdanih je bilo 28 osebnih poštnih znamk pomembnih osebnosti iz naše občine. V pol stoletja delovanja so izdali 24 številk svojega časopisa Numizmatični list. Izdali so tudi sedem spominskih društvenih kovancev: bistriški tolar, beliče in fičnike. Kovanci obeležujejo bistriški grad, zemonskega ljubiteljskega arheologa Josipa Nadoslava Potepana, 750 let omembe Trnovega, 200 let šolstva na Bistriškem, 150 let Ilirskega sokola, 150 let Bistriške čitalnice in 70 let priključitve Primorske matični domovini. Za vsemi izdajami ob različnih priložnosti so organizirali skoraj 100 kulturnih prireditev in razstav. Vsa leta dobro sodelujejo z ostalimi društvi, osnovnimi šolami, gimnazijo, glasbeno šolo, JSKD, poštama, galerijo, TV Galejo in Knjižnico Makse Samsa, kjer redno razstavljajo ob obletnicah slovenskega tolarja in eura. V petdesetih letih delovanja se je v njihovih vrstah zvrstilo preko 300 članov iz bližnje in daljne okolice, najbolj zaslužni član Vojko Čeligoj pa je več let na Osnovni šoli Dragotina Ketteja vodil Filatelistični krožek. Društvo PND je s svojim delom in izdajami v vseh letih, nedvomno pripomoglo k prepoznavnosti bistriške občine in njenih pomembnih ljudi.
