Poletje poleg vročine, morja in komarjev prinese tudi cel kup novodobnih tujih ali slogovno zaznamovanih besed in besednih zvez, povezanih z dopustom.
Joži: »Sonja, kako ste se pa vi imeli na dopustu?«
Sonja: »Eh, ne sprašuj. Šli smo na last minute varianto v Poreč. Imeli naj bi vse all inclusive, pa še wi-fija ni bilo v sobi. Pa kaka štala je bla s čekiranjem …«
V današnji jezikovni svetovalnici predstavljam nekaj tipičnih dopustniških izrazov in slovenske ustreznice zanje.
Pogosto posegamo po napačnih besedah že pri rezervaciji dopusta.
Če počitnikujete v Sloveniji, bodite pazljivi na naslednje pogoste spodrsljaje pri pisanju elektronskega sporočila za rezervacijo:
Rezerviral bi vaš hotel. Bolje: Rezerviral bi sobo v vašem hotelu.
Želim šest nočitev v hotelu. Bolje: Želim šest prenočitev v hotelu.
Povratek domov v zgodnjih urah. Bolje: Vrnitev domov v zgodnjih urah.
Apartma je oddaljen cca. 100 metrov od plaže. Bolje: Apartma je oddaljen približno 100 metrov od plaže.
Pri poplavi anglicizmov, ki jih imamo v slovenskem jeziku, se danes težko domislimo primernih slovenskih besed zanje. Področje, ki je še posebej nasičeno s tujkami, je turizem. Kljub vsesplošni prepoznavnosti pa lahko nekatere v tujini nepogrešljive tujke pri nas nadomestimo s slovenskimi ustreznicami.
check in – prijava check out – odjava
last minute – rezervacija v zadnjem trenutku
all inclusive – vse vključeno
wi-fi – brezžični internet
on-line booking – spletna rezervacija
double room – soba z zakonsko posteljo
budget – razpoložljiva sredstva
Opustimo lahko tudi izpeljanke iz zgoraj naštetih besed in se raje kot čekiramo prijavimo na recepciji, raje kot bookiramo hotelsko sobo pa to rezerviramo.
V rabi je tudi vse več izrazov, izpeljanih iz ene ali več besed, ki so k nam prišle iz tujine in imajo prav poseben pomen.
couchsurfing ali po domače »kavčanje« – ljudje popotnikom iz tujih držav ponudijo prenočišče pri sebi doma
glamping – glamurozni kamping oz. kampiranje v luksuznih šotorih
woofanje – WWOOF (World Wide Opportunities on Organic Farms), ljudje na kmetijah ponujajo hrano in prenočišče v zameno za 4–6 ur dela na dan
Na svidenje do prihodnjih jezikovnih nasvetov!
Tamara Rojc,
profesorica slovenščine
