Park Škocjanske jame je v okviru preteklega projekta ENGREEN v letu 2021 začel popisovati kale in drug vodna telesa v Biosfernem območju Kras in porečje Reke.
Za pomoč pri popisu smo prosili tudi lokalne prebivalce, saj so informacije o kalih, prav v njihovih spominih ohranjene v največjem obsegu. Predstavnikom lokalnih skupnosti smo poslali poziv za pomoč pri popisu, nato pa smo se z njimi odpravili na teren. Pokazali so nam lokacije obstoječih vodnih virov - kale, vaške štirne, korita, škavnice, velbane studence …) pa tudi lokacije tistih, ki se jih še spomnijo, pa so danes zaraščeni, zasuti, pozidani ali kakorkoli drugače uničeni.
Na žalost smo na podlagi analize zbranih podatkov ugotovili, da je kar 74 odstotkov popisanih kalov v slabem stanju ohranjenosti zato smo si za eno pomembnih nalog parka zadali obnovo tistih, kjer je obnova še mogoča.
Na območju Občine Ilirska Bistrica smo v okolici vasi Pregarje našli kar dva kala, ki sta bila v slabem stanju, pa je obnova smiselna in izvedljiva, zato smo tnjuno obnovo umestili prijavnico projekta z nazivom Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, akronim ReNature.
Nosilec projekta je Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija (PŠJ), projektni partnerji pa so Občina Pivka, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (FAMNIT), Veterinarska fakulteto Univerze v Ljubljani ter Norveški inštitut za raziskovanje narave.
Projekt je vreden 1.196.385 evrov. S tem denarjem bomo projektni partnerji obnovili 45 hektarov travnikov in visokodebelnih sadovnjakov ter osem kalov in velban studenec na območju Brkinov, Vremščice in Košanske doline. Sofinancirajo ga Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP 2014 -2021 ter Republika Slovenija, potrjen pa je bil leta 2022. Izvaja se v okviru programa blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, v sklopu Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom podnebnih sprememb - Boljša usposobljenost za upravljanje ekosistemov.
Obnova pregarskih kalov
Jeseni 2022 smo začeli s pripravo vseh potrebnih dokumentov za izvedbo javnega naročila za gradbena dela za obnovo osmih kalov in velbanega studenca ter v začetku leta 2023 podpisali pogodbo za obnovo in izbrani izvajalec Prenova Ozbič iz Sežane je pričel z deli. Predstavniki parka skupaj s projektantom smo vaščanom in vsem drugim zainteresiranim v vaškem domu tudi predstavili projekt ReNature in potek obnove obeh kalov.
Kal na lokaciji vzhodno od vasi je bil del leta sicer še vedno moker, vendar se je velikokrat presušil, tako da smo predvideli odkop usedlin in ponoven nanos neprepustne plasti iz gline. V neposredni bližini se umesti tudi klop za počivanje in informacijo o podpori finančnega mehanizma.
Kal na lokaciji južno od vasi je bil v še slabšem stanju, bolj poraščen in še krajši del leta moker ter nasut z zelenim odrezom in odpadki. Predvideli smo odstranitev grmovja in dreves, odkop smeti in blata ter poglobitev in nanos nove plasti gline. Prav tako smo tu predvideli postavitev klopi.
Obnovljena kala bosta pomembno prispevala k vzpostavitvi mreže mokrišč, kar je ključno za ohranitev številnih vrst dvoživk, ki jih zaradi podnebnih sprememb, spremenjene rabe ter vnašanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali, zelo hitro izgubljamo.
Zlate ribice ne sodijo v kale, lokvanji tudi ne
Obnovljeni kali bodo sicer kratek čas po obnovi izgledali prazni in brez življenja, vendar jih raje prepustimo njihovemu naravnemu ciklusu, da se napolnijo z deževnico in se v njih vrnejo njihovi naravni prebivalci, saj je to največje zagotovilo, da bomo dobili zdrav in vrstno pester življenjski prostor. Nikakor v kale ne sodijo zlate ribice in lokvanji, saj s svojo prisotnostjo porušijo naravno ravnovesje, njihov prostor je v akvarijih in v domačih ribnikih, ne pa v naravi.
Projekt obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, je orodje in finančni vir za nadaljnje korake pri ohranjanju naše kulturne krajine in s tem identitete našega prostora.
Več informacij o projektu je dostopnih na naših družbenih omrežjih.
Spletna stran: https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/projekti-in-raziskave/renature
FB: ReNature EEA
Instagram: renature_eea
Ekipa projekta ReNature
