Tudi v časih, ko so koledarji nastajali le pod spretnimi prsti pisarjev, se je človek enkrat na leto odtrgal od dela in se na dan velikega šmarna odpravil na božjo pot. Od tu prvi zametki turizma….
Kljub temu, da se avgusta dnevi hitreje krajšajo in ohlajajo ter da često dežuje, se ne glede na vremenske razmere, romarji nepretrgoma že petinosemdeset let zbirajo na veliki šmaren na Sozah. Letošnje toplo vreme je privabilo številne popotnike iz bližnjih in daljnih krajev. Romarsko mašo s petimi litanijami, blagoslovom cvetja, dišavnic in medu, je daroval bistriški kaplan Gašper Naglost, po ofru pa je bil čas za druženje. Zapeli so pevci, godci so razpotegnili harmonike, za dobro voljo so poskrbeli člani KETŠD Alojz Mihelčič Harije.
Včasih so iz naših krajev množično romali na Trsat
Ljudje iz naših krajev so včasih množično romali na hrvaški Trsat. Seveda potovanje ni bilo nič kaj prijetno. Trajalo je več dni. Na pot so se podali peš, z vozovi, popotno culico, v katero so dali hrano, ki so jo premogli doma, in palico, s katero so si utirali pot. Italijanska zasedba naših krajev je romanje še otežila. Njihovi stiski je prisluhnil takratni kaplan Milan Grlj (1904-1981), ki se je uprl tujejezičnim pritiskom in kljuboval prepovedim ter še naprej pridigal v slovenskem jeziku, spodbujal slovensko govorico in pesem ter se lotil zidave romarske cerkvice na Sozah. Leta 1938 je krenila iz Harij proti Sozam nepregledna množica ljudi in na posebej za to priložnost izdelanem oltarju prenesla Layerjevo reprodukcijo Matere božje z Jezusom, ki jo je uspelo duhovniku istega leta pretihotapiti pod vagonom vlaka iz Jugoslavije preko Rapalske meje.
Zadnja leta čebelarji s prošnjo po zdravju čebel prinašajo blagoslavljat med
Sprva so ljudje na dan velikega šmarna prinašali k blagoslovu le cvetje, zelišča in dišavnice, ki so jih nabrali med potjo. Ker pa vsega tega brez čebel ne bi bilo, zadnja leta prinašajo čebelarji na ta dan v znak zahvale med, da bodo čebele zdrave, se bodo plodile in prinesle obilo medu.
Ko je leta 1998 obiskal Slovenijo sin pokojne angleške kraljice princ Charles, mu je takratni predsednik države Milan Kučan podaril velik čebelnjak z desetimi poslikanimi panjskimi končnicami. Poslikave so delo vsestranskega raziskovalca ljudskega izročila, umetnika Romea Volka. Med tem časom je postal princ Charles kralj Karel III., čebelnjak pa še vedno stoji na enem izmed njegovih posesti in menda njegovo veličanstvo v njem pridno čebelari. Kdo ve, mogoče se celo pogovarja s čebelami, kajti za čebele že od nekdaj pregovorno velja, da se je z njimi mogoče pogovarjati in jim zaupati vse, kar skrivamo globoko v duši.
Alenka Volk Penko, KETŠD A. Mihelčič Harije
