Kot že vrsto let zapored, so tudi letos v Harijah in na Baču na štefanovo tradicionalno blagoslovili konje, ta lep ljudski običaj pa so združili s praznovanjem dneva samostojnosti in enotnosti.
V Harijah obudili stare običaje
Tradicionalno praznovanje obeh praznikov seže v Harijah v leto 1993. Vsa ta leta so vaščani skrbno pripravljali in organizirali ta praznovanja v okviru domačega KETŠD Alojz Mihelčič. Letos so praznovanje štefanovega še razširili, saj so predstavili tudi nekatere stare običaje, povezane s sv. Štefanom, zavetnikom konjev, konjarjev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tesarjev idr. Obudili so t. i. Štefanovo lučanje z ovsom, ki simbolizira kamenjanje sv. Štefana, ter blagoslovili vodo, kruh in sol, s kateimi so obdarili tudi konjenike. Sv. Štefan je tudi zavetnik cerkve v Harijah, kamor so na štefanovo že pred drugo svetovno vojno prihajali konjarji s konji in vpregami od blizu in daleč, saj je ta cerkev edina daleč naokrog, ki je posvečena temu zavetniku. Med vojno in po njej je običaj zamrl, ponovno pa so ga obudili leta 1993.
Ob tej priložnosti so v društvu izdali tudi lično zloženko, na kateri so opisani običaji, povezani s štefanovim, predstavili pa so tudi 11. številko Harijskih novic, ki jih izdajo vsako leto v tem času in so pomemben vir informacij o življenju in delu v Harijah. Prihodnje leto bomo praznovali 130-letnico rojstva Alojza Mihelčiča, znanega skladatelja in zborovodje, ki je bil rojen v Harijah in po katerem nosi društvo ime. »Z delovanjem društvo ohranja svež in dostojen spomin nanj, pomen in pristonost v današnjem času za mlade rodove,« je vsestransko aktivno društvo pohvalil podžupan Vladimir Čeligoj, ki je bil na prireditvi v Harijah tudi slavnostni govornik. Ob zaključku leta je spomnil tudi na številne pridobitve, ki jih je ilirskobistriška občina kljub težkim gospodarskim razmeram izpeljala v letošnjem letu. »Gospodarska kriza, ki je letos zajela ves svet , ni zaobšla ne Slovenije in ne naše občine. Imeti delo in z njim reden prihodek je postala še pomembnejša dobrina, kot je bila doslej. Ne moremo pa se prepustiti samo upanju na boljše čase, storimo tudi sami kaj zase, pokažimo svoje sposobnosti, voljo in samozavest,« je še poudaril Čeligoj.
Prireditev sta s pesmijo popestrila moški pevski zbor Dragotin Kette in tamburaška skupina Vremščica. Konje in konjenike, ki jih je bilo letos nekoliko manj kot običajno, pa je blagoslovil duhovnik Janez Premrl.
Blagoslov konj na Baču
Blagoslov konj na štefanovo se je ukoreninil tudi med prebivalci Bača in okoliških vasi, kjer je včasih skoraj vsaka hiša imela konja. To so bile zelo cenjene živali, saj so kmetom olajšale marsikatero težavno delo, zato so jih vsako leto na praznik sv. Štefana tudi blagoslovili. Z leti se je sicer marsikaj spremenilo ... konje so začeli izpodrivati traktorji, v vas so prišli avtomobili, iz hlevov so nastale garaže in konjev je bilo vedno manj. Pa vendar se še vedno najde dovolj lastnikov teh plemenitih živali in štefanovo je predvsem njihov praznik. Tudi letos so se zbrali v lepem številu pred cerkvijo sv. Ane na Baču, kjer jih je blagoslovil kneški župnik Boris Kretič.
Obiskovalce prireditve na Baču, ki jo je letos drugič zapored organiziralo KD Tuščak z Bača, je pozdravil župan Anton Šenkinc in vaščane pohvalil, da skrbijo za ohranjanje te lepe tradicije. Poudaril je, da bi morali biti tudi danes bolj enotni in povezani med sabo, drug drugemu pomagati, saj le tako lahko uspemo in pripomoremo k razvoju celotne občine. V kulturnem programu je zapel ženski pevski zbor Tuščak
