V okviru Tega veselega dneva kulture, ki poteka vsako leto na dan Prešernovega rojstva, je Občina Ilirska Bistrica že v petek, 1. decembra 2023, v prostorih ministrstva za kulturo prejela naziv Branju prijazna občina.
Namen tega javnega natečaja je promocija dobrih praks, ki jih za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture izvajajo občine. S projektom Branju prijazna občina želijo splošne knjižnice v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Ministrstvom za kulturo spodbuditi občine k izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture in tudi k zavedanju, da je branje življenjska vrednota.
Na natečaj za pridobitev naziva se je prijavilo sedem občin, med šestimi občinami, ki so pridobile naziv, pa je bila tudi naša.
Občina Ilirska Bistrica si naziva tako ni prislužila sama, temveč s sodelovanjem z drugimi, pri čemer je zlasti pomembno sodelovanje s Knjižnico Makse Samsa Ilirska Bistrica in z drugimi lokalnimi organizacijami, kot so vrtci, osnovne šole in srednja šola, Literarno društvo Ilirska Bistrica, Pokrajinski muzej Koper, TIC Ilirska Bistrica, Društvo za krajevno zgodovino Ilirska Bistrica … Pomembni ste tudi posamezniki, ki v navedenih organizacijah ali posamezno ustvarjate ali berete književna dela in ki se udeležujete prireditev.
Pridobitve naziva smo se zelo razveselili, enako tudi direktorica Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica, Damijana Hrabar. "Mongolski pregovor pravi: sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo. Ponosna in počaščena sem, da živim in delam ter pomagam soustvarjati bralno kulturo v naši občini. Iskrene čestitke ob pridobitvi naziva Branju prijazna občina. Naj bo to vzpodbuda in obenem zaveza vsem nam, ki se zavedamo, da je branje pomembno za mišljenje, kot telovadba za telo. Bralno pismeni ljudje pa so temelj napredka tudi v naši občini," je dejala direktorica.
»Mogoče se komu na prvi pogled zdi, da se v ilirskobistriški občini ne izvaja veliko aktivnosti, usmerjenih v bralno kulturo in bralno pismenost, vendar ko se začne na kup zbirati podatke o letošnjih aktivnostih in tistih, ki so se dogajale pred dvema letoma, se jih nabere res veliko,« pa je dejala Aneja Rože, sodelavka v občinski upravi, ki je bila nosilka projekta in je pripravila tudi vso potrebno dokumetnacijo za kandidaturo.
Poleg naše občine so naziv pridobile še občine Bovec, Črnomelj, Logatec, Lovrenc na Pohorju in Sežana. Skupaj je od leta 2017 nazive Branju prijazna občina prejelo 63 občin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa prejemnica naziva strokovni komisiji ponovno predstavi investicijske ali vsebinske projekte zadnjih treh let na področju knjige in branja.
Ocena: občina k spodbujanju bralne pismenosti in bralne kulture pristopa sistematično in premišljeno z upoštevanjem svojih lokalnih posebnosti
To je prepoznala tudi komisija v sestavi Marjana Gujtmana (ministrstvo za kulturo), Barbare Horvat (Skupnost občin Slovenije), Vesne Horžen (Združenje splošnih knjižnic), Damjane Mustar (Mestna knjižnica Kranj), Brede Podbrežnik Vukmir (Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik) in Veronike Rijavec Pobežin (Mestna knjižnica Ljubljana), ki nas je ocenila takole:
»Občina k spodbujanju bralne pismenosti in bralne kulture pristopa sistematično in premišljeno z upoštevanjem svojih lokalnih posebnosti. S podporo ustanovam, društvom, šolam in drugim akterjem na področju knjige izkazuje visoko osveščenost glede pomena različnih projektov, dogodkov, prireditev.. , katerih cilj je spodbujanje branja. Te dogodke podpira z objavami na svojih spletnih straneh in FB profilu, v občinskem glasilu in na druge različne načine, predvsem pa s sodelovanjem predstavnikov občine na dogodkih ter s sporočanjem javnosti o pomenu in svojem odnosu do knjig in branja.
Občina aktivnosti na področju branja in knjige zaznamuje v različnih časovnih okvirih: februar je mesec kulture, ko se dogajajo prireditve in dogodki, april je bralni mesec (pohod po Maksini poti, ki ga je organizirala Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, izmenjevalnica knjig, javno branje ) in mesec gledališča Kamišibaj, poletje in jesen sta namenjena literarno glasbenim dogodkom, ki se izvajajo na gradu Prem, kjer je bil rojen Dragotin Kette. Občina podpira tudi izdajo različnih književnih del s področja lokalne zgodovine ali če jih izdajo lokalni avtorji, ena izmed njih je knjiga »Kettejeve sledi« zgodovinarja Ivana Simčiča, ki jo je z odkupom financirala občina. Občina podpira dejavnosti vrtcev, osnovnih šol in srednje šole na področju branja, v tem okviru je bila v bližini srednje šole postavljena knjigobežnica.
Pohvalna je tudi aktivna udeležba občinskih uslužbencev na različnih dogodkih, o katerih občina prebivalce informira na svojih spletnih oziroma družabnih omrežjih, opozori pa tudi na druge pomembne dneve, ki jih zaznamuje knjiga, branje, pisanje (svetovni dan poezije, svetovni dan pismenosti..). V občinskem glasilu imajo rubriko Radi beremo, v katerem so župan, oba podžupana, lokalni zgodovinar, knjižničarka, občinska uslužbenka (ki je tudi skozi vse leto aktivna udeleženka prireditve s področja knjige in branja) predstavili svoj odnos do branja in nekaj svojih najljubših knjižnih naslovov.
Komisija v vlogi Občine Ilirska Bistrica prepoznava proaktivna ravnanja občine na področju razvoja bralne kulture in skrb za dvig bralne pismenosti svojih občanov. Izvajane aktivnosti so različne in prepoznavne v širši javnosti, kar je izraz dobrega sodelovanja z različnimi deležniki v lokalnem in širšem okolju. Komisija meni, da prispela vloga Občine Ilirska Bistrica ustrezno izkazuje dejavnike, ki širijo bralno kulturo in so usmerjeni v različne ciljne skupine občanov, ter aktivnosti, ki so povezane z bralno kulturo, zato ji podeljuje naziv Branju prijazna občina.«
Ne bomo spali na lovorikah…
Bralna pismenost prežema človeka v vseh okoliščinah in v vseh starostnih dobah ter se v njegovi življenjski dobi spreminja. Vpliva na posameznikovo obvladovanje maternega in drugih jezikov, pripomore k večji jezikovni samozavesti, k pripravljenosti posameznika za sprejemanje kulturne različnosti in k vključevanju v digitalizirano družbo. Obenem pripomore tudi k hitrejšemu pridobivanju ali izpopolnjevanju kompetenc na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja. Skratka bralna pismenost je eden od pomembnih dejavnikov kvalitete človekovega življenja in nacionalne identitete. Odgovornost za njen razvoj je v rokah vsakega posameznika, obenem pa tudi države, ki mora skrbeti za ustvarjanje podlage za razvoj pismenosti in jo obenem preko strategij usmerjati. Razvoj bralne pismenosti in s tem tudi bralne kulture podpira finančno in s svojim udejstvovanjem tudi Občina Ilirska Bistrica. Ne spimo na lovorikah pridobljenega naziva, temveč že tuhtamo o dejavnostih za naslednje leto.
Vabimo vse, ki imate dobre ideje za izvedbo aktivnosti v podporo branju in knjigi v letu 2024 in obenem dobro voljo za izvedbo aktivnosti, da se oglasite na »občini« ali v knjižnici in se nam pridružite.
Vabimo vas tudi, da nam še naprej sledite na naši spletni strani, FB strani in v občinskem glasilu, predvsem pa berite in se udeležujte bralnih prireditev.
Na naslovni sliki (prvi z leve) državni sekretar na ministrstvu za kulturo, Marko Rusjan, župan Občine Ilirska Bistrica, dr. Gregor Kovačič, in koordinatorka aktivnosti v imenu občine, Aneja Rože. Foto: arhiv Ministrstva za kulturo RS.
