Za strokovno pravilno in ekonomsko učinkovito gospodarjenje s svojim gozdom nujno poznavanje gozdarskih predpisov
K osnovni skrbi spada najprej občasno pregledovanje gozda. Ugotovitve v zvezi s spremembo zdravstvenega stanja, zlasti zaradi polomljenega drevja in napada bolezni in škodljivcev, je treba sporočiti revirnemu gozdarju. V primeru nujnih varstvenih sečenj, največkrat v primeru žarišč podlubnikov, gozdar sam označi drevje za posek in z odločbo določi tudi rok izvedbe. Po drugi strani pa se sanitarnih sečenj in preventivnih varstvenih del lastnik lahko loti tudi brez odločbe, vendar mora prej obvestiti gozdarja.
Lastnik skrbi za vidnost meja svoje posesti. Pri tem je treba spoštovati tradicionalna pravila za vzdrževanje mejnih oznak. Če označb mej ni mogoče najti, se lastnik posvetuje z mejaši, če tudi to ni uspešno, je za vzpostavitev meje pristojna geodetska služba oziroma sodišče.
V primeru kraje lesa v gozdu je primerno obvestiti policijo in tudi revirnega gozdarja, če je šlo za krajo drevja, ki ni bilo označeno za posek.
Okoljska zakonodaja za odpadke v gozdu bremeni lastnika, če povzročitelj ni znan, zato je primerno, da o na novo odloženih odpadkih tudi lastnik gozda obvesti gozdarsko inšpekcijo in občino.
Prost dostop in gibanje, torej hoja po gozdovih, ki jo lastnik mora dopustiti drugim, je vezana tudi na rekreativno nabiralništvo, kjer predpisi dovoljujejo največ dva kilograma na osebo na dan.
Po gozdnih vlakah velja prepoved vožnje in parkiranja motornih vozil, enako kot velja za celotno naravno okolje - razen kjer je vidno označeno, da sta mogoči ježa in vožnja s kolesom. Tudi v primeru kršitve tega predpisa lastnik gozda obvesti gozdarsko inšpekcijo.
V gozdu je prepovedana paša, ograditev gozda, pogozdovanje negozdnih zemljišč in uporaba kemičnih sredstev, razen v primerih, ki jih določa zakonodaja in so dorečeni v gozdnogojitvenem načrtu.
Gradnje in drugi posegi v gozdove za potrebe negozdarskih dejavnosti, tudi za spremembo gozda v kmetijsko zemljišče ali gradnjo pomožnega objekta, so možni samo v okviru konkretnih določil o namenski rabi prostora v prostorskem planu občine.
Izjema je krčitev gozda za kmetijsko rabo, ki jo je možno izvesti na površini do največ 0,5 ha. Krčitev ni možna, če gre za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, pri izjemno poudarjenih vlogah gozdov ZGS lahko postavi tudi pogoje za omilitev negativnih posledic. Za vse te krčitve in gradbene posege je potrebno pridobiti soglasje ZGS.
Pri gradnji gozdne vlake lastnik gozda poda na ZGS vlogo, ta nato izvede označitev trase, označi drevesa, ki se jih sme posekati, in določi druge pogoje za gradnjo.
V primeru nespoštovanja postopkov se šteje gradnja, ne glede na velikost objekta oz. krčitve gozda za kmetijsko rabo, za nedovoljen poseg v prostor. V primeru nesprejemljivosti posega je treba poleg prekrška ali celo kazenske odgovornosti vzeti v zakup tudi vzpostavitev v prvotno stanje.
Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana
Foto: arhiv ZGS
