Sposobnosti za vožnjo z leti vpadajo a s pravim pristopom so starejši lahko aktivni šoferji tudi v jeseni življenja
Na skupini za pomoč svojcem pri demenci Primorske spominčice, Ilirska Bistrica, je pogovor velikokrat tekel o težavah, ki se nanašajo na zmožnost varne vožnje oseb z demenco in sorodnimi stanji. Poleg tega je člane zanimalo, ali zdravila, ki jih prejema tak bolnik, lahko vplivajo na zmožnost vožnje. Na februarsko srečanje smo zato povabili strokovno vodjo naše skupine, Anjo Štemberger, dr. med., spec. druž. med., ki nam je pomagala iskati rešitve.
Zakonodaja na tem področju je urejena z Zakonom o voznikih, ki nalaga protokol, da se starejšim od 80. let veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša največ za pet let, vendar ob predhodno opravljenem zdravniškem pregledu, ki dokaže tako telesno, kot psihično zmožnost za vožnjo vozila določene kategorije. V praksi se, glede na voznikovo stanje, dovoljenje velikokrat izda zgolj za tri leta.
Zakon o voznikih(Uradni list RS, št. 92/22 – uradno prečiščeno besedilo in 153/22) v 81. členu navaja:
(1) Če zdravnik specialist oziroma izbrani osebni zdravnik med pregledom ali zdravljenjem imetnika vozniškega dovoljenja utemeljeno podvomi o njegovi telesni ali duševni zmožnosti za vožnjo zaradi bolezenskega stanja, okvar ali hib, katerih simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu in lahko pomenijo povečano tveganje za varno udeležbo v prometu, ga izbrani osebni zdravnik napoti na kontrolni zdravstveni pregled k pooblaščenemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki si ga izbere imetnik vozniškega dovoljenja s seznama pooblaščenih izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Pri tem mora navesti in obrazložiti razloge za podan dvom, da imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno ni zmožen za vožnjo motornega vozila. Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled in razloge zanj zabeleži v zdravstveno dokumentacijo imetnika vozniškega dovoljenja, ki jo posreduje izbranemu pooblaščenemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
(2) Če pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti ugotovi, da imetnik vozniškega dovoljenja ni sposoben za vožnjo motornih vozil oziroma je sposoben za vožnjo motornih vozil z omejitvijo, o tem obvesti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja in osebnega zdravnika, upravni enoti pa posreduje zdravniško spričevalo.
(3) Če imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja v roku enega meseca od napotitve ne opravi kontrolnega zdravstvenega pregleda iz prvega odstavka tega člena , mora pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti v roku 15 dni o tem obvestiti upravno enoto, ki v skladu z določbo prejšnjega člena imetniku odvzame vozniško dovoljenje.
Zakonodaja je torej urejena, kako pa je v praksi? Vemo, da se nekatere vrste bolezni, ki vplivajo na sposobnost miselnih funkcij, lahko pojavijo veliko pred osemdesetim letom. Priča smo zgodbam, ki opisujejo osebe z zelo napredovalo simptomatiko nevro degenerativnih obolenj in ne želijo opustiti vožnje. Samostojnost pri obvladovanju ožjega in širšega okolja je za človeka tako zelo pomembna in lahko zmaga pri presoji o varnosti na cesti. Spomnimo se samo primerov vožnje pod vplivom alkohola, ki sicer z demenco v tem primeru nimajo nobene skupne točke.
Zdravnica Anja Štemberger svetuje, da so svojci pri odkrivanju simptomov, ki lahko vplivajo na zmožnost vožnje, aktivni in naj sodelujejo z lečečim zdravnikom. Zdravnik lahko bolnika, ki ga vodi v svoji ambulanti sicer vpraša, kako je z vožnjo, vendar pa nima pravice, da takoj ob postavitvi katerekoli diagnoze posumi v njegove sposobnosti za vožnjo.
Nasprotno, mnenje stroke je, da moramo bolniku ob že tako stresnem doživljanju nove realnosti, ki jo prinaša soočanje z boleznijo, stati ob strani s podporo, razumevanjem in ohranitvijo dostojanstva. In tega je, smo se vsi strinjali, v naši družbi nasploh premalo.
Ko miselne funkcije opešajo do te mere, da vožnja postane prenevarna tako za šoferja, kot za druge udeležence v prometu, smo kot svojci dolžni te podatke prenesti zdravniku. Če voznik, zaradi narave bolezni, ne zmore upoštevati navodil zdravnika, se za nasvete obrnite na lokalno skupino za pomoč svojcem pri demenci Ilirska Bistrica. (vsako prvo sredo v mesecu, ob 18. uri v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica).
Na zdravila, ki vplivajo na sposobnost vožnje, mora opozoriti zdravnik, ki jih predpiše. Seveda pa je tudi tukaj pomembna vloga svojcev, ki zdravniku poročajo, da je bolnik še aktiven šofer.
V prometu je prisotnih več »občutljivejših« skupin, to so tudi otroci (kot pešci, kolesarji), mladi šoferji brez izkušenj, invalidi.. Torej niso le osebe, ki imajo postavljeno diagnozo demenca tiste, ki se jih moramo v prometu najbolj »bati«. Po statističnih podatkih iz leta 2022 je največ prometnih nesreč v starostni skupini med 25 in 34 let, sledi starost med 35 in 44 let, potem pa že nad 65 let. Žal je zaskrbljujoč podatek, da je ravno v zadnji skupini največje število umrlih in se povečuje. Upoštevati je treba dejstvo, da se je med leti 2011 in 2022 število voznikov, starih 65 in več let, povečalo za 82%. Seveda pa je vključitev tako nizke začetne starosti za »kategorizacijo starejšega voznika« neustrezna, zastarela in neprimerna za ta čas.
Zanimivost: V Sloveniji je po podatkih iz leta 2016 18.938 šoferjev starih nad 80 let.
Statistike ne smemo zanemarjati, kljub temu pa se je potrebno zavedati, da z naraščanjem življenjske dobe stopamo pred novo poglavje v zgodovini organizacije prometa in prometne varnosti. Trenutno namreč »vozi« največ prebivalcev v zgodovini človeštva. Zato smo, skupaj z zdravnico, Anjo Štemberger, oblikovali nekaj usmeritev, ki vam bodo morda pomagale pri osebni odločitvi glede vožnje.
V obdobju, ko je vaša bolezen še pod nadzorom, svetujemo:
1. Vozite izven prometnih konic.
2. Uporabljajte znan, ustrezno varen in tehnično popoln avtomobil (ne menjavajte avtomobila, če ni nujno).
3. Z vozilom se vozite le v okoljih, ki jih poznate.
4. Prepričajte se, da so zdravila, ki jih jemljete, združljiva z vožnjo.
5. Med vožnjo odstranite vse moteče dejavnike (telefon, radio, prtljaga naj se ne premika).
6. Poskrbite za ustrezen pripomoček za vid.
7. Če se ne počutite dobro, ostanite raje doma.
8. Uporabljajte alternativne možnosti prevoza (javni prevoz, svojci, sosedi, Sopotniki*…)
9. Če se vam večkrat zgodi, da se na cesti ne znajdete najboljše, se o tem pogovorite(z zdravnikom, svojci, prijatelji..).
10. Sprejmite pomoč pri svojih težavah, da boste zaščitili sebe in druge udeležence prometa.
Ni prav, da se prebivalci iz »manj ranljivih skupin šoferjev« zgražamo in smo nestrpni do vsakega, ki pred nami vozi prepočasi ter ga po nepotrebnem obsojamo, da na cesto ne spada več. Gotovo niso samo demenca in sorodna stanja tista, ki nam vzamejo možnost vožnje, ampak so tu tudi težave z vidom, sluhom, koordinacijo gibov, motoričnimi funkcijami, motnjami zbranosti. Vsak od nas se je že srečal s slabimi dnevi, ko smo se na koncu poti vprašali, kako le smo prispeli na cilj. Take izkušnje naj nam bodo za podlago pri večji strpnosti do ranljivejših šoferjev pred nami. Morda se bomo kdaj tudi mi soočali z istimi problemi.
*Sopotniki: ponujajo brezplačne storitve prevozov za starejše od 65 let(na obiske, preglede, trgovino, uradne opravke…). Naročite se ne tel.: 051 223 226
Vir: https://www.avp-rs.si/wp-content/uploads/2023/04/analiza-in-pregled-stanja-varnosti-cestnega-prometa-v-letu-2022.pdf, dostop dne 16.2.2024
https://www.rtvslo.si/slovenija/v-napacno-smer-najveckrat-mladi-vozniki-in-starejsi-od-65-let/480216, dostop dne 16.2.2024
DSO Ilirska Bistrica
