Občanke in občani, pa tudi vsi ostali, ki so ta teden potovali skozi Ilirsko Bistrico, ste gotovo opazili nekaj transparentov s protestnimi, nekaterimi tudi žaljivimi sporočili.
Nanašajo se na razmišljanje občinskega vodstva, da se tudi Občina Ilirska Bistrica vključi v Skupno občinsko upravo (SOU) občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke, ki je bila leta 2007 ustanovljena za skupno opravljanje nalog občinske uprave na področjih občinske inšpekcije, občinskega redarstva, pravne službe, urejanja prostora, civilne zaščite in požarnega varstva.
Naj uvodoma pojasnimo, zakaj je do razmišljanja o sodelovanju v SOU Primorsko-notranjske razvojne regije sploh prišlo. Občina Ilirska Bistrica ima zaposlenega redarja in inšpektorja, ki poleg inšpektorskih nalog opravlja še druge naloge. Od sredine junija 2023 do marca 2024 se naloge inšpekcijskega nadzora zaradi upravičene odsotnosti zaposlenega niso izvajale. Ker se teh ne da na noben način prenesti na drugo osebo, smo na podlagi te izkušnje uvideli, kaj pomeni sprotno nereševanje tekočih nalog s tega področja. Hkrati ugotavljamo, da en redar sam, na terenu druge največje občine po površini v Sloveniji, ne more učinkovito opravljati vseh nalog iz pristojnosti občinskega redarstva. Konkretno povedano – če se nadzor opravlja v dopoldanskem času, ga v popoldanskem ni, odpade tudi nadzor prek vikendov. V času koriščenja letnega dopusta bodisi redarja bodisi inšpektorice občina nima nadomestnega kadra za izvajanje nalog, ki morajo biti kadrovsko ves čas pokrite. Inšpektorica in redar imata posebna pooblastila na podlagi zakona, ki jih drugi uslužbenci uprave nimajo, zato ju ne morejo nadomeščati. Ob tem poudarjamo, da zaposlena delo opravljata korektno, ne moreta pa zagotavljati storitve sedem dni v tednu.
Iz teh razlogov bi v primeru vključitve vsekakor koristili skupne naloge na področju občinskega redarstva in inšpekcijskega nadzora ter posamezne naloge na področju pravne službe, urejanja prostora in civilne zaščite; tiste, ki jih kadrovsko na občini ne pokrivamo in jih za občino delajo zunanji izvajalci oziroma nove, razvojno usmerjene naloge, nove storitve, s katerimi se še nihče ni ukvarjal, pa bi jih občina rabila za hitrejši premik na nekaterih področjih, na primer na področju nadzora in varovanja okolja, javnega premoženja, ravnanja z odpadki, varovanja cest, urejanja problematike nedovoljenih posegov v ceste itn. Gre za področja, ki so za urejano občino še kako pomembna in na katere nas občanke in občani tudi opozarjate.
Kot smo lahko razumeli iz nedavnega dogajanja, je v delu javnosti največji problem priključitev k SOU razvojne Primorsko-notranjske regije, katere del je naša občina. Kot je bilo moč razumeti iz razprave na predstavitvi v sredo, namenjene članom občinskega sveta in članom strank oziroma list, zastopanih v njem, so nekateri občinski svetniki pripravljeni podpreti povečanja oziroma okrepitve tovrstne službe v okviru naše občine. Tudi to je možna rešitev, možna je tudi priključitev kateri drugi skupni občinski upravi, npr. sežanski, koprski. Cilj je namreč doseči večjo učinkovitost redarske in inšpekcijske službe. Za učinkovito delo potrebujemo več redarjev, da bo možno delati v dveh izmenah in v parih, ter dodatnega inšpektorja, potrebovali pa bi tudi nekaj dodatne opreme, za kar je potrebno zagotoviti dodatna sredstva.
Razprava o tu navedenih možnostih, morda je pa možna še katera druga ustrezna rešitev, se je komaj začela, še zdaleč ne zaključila. Zagotovo bomo razpravo nadaljevali, izmenjevali argumente, iskali rešitve, vendar pričakujemo, da brez žaljivega komuniciranja, celo izražanja sovraštva. Vsi bi bil najbolj srečni, če redarjev in inšpektorjev sploh ne bi potrebovali, žal pa kot občina še nismo na takšni ravni. Poudarjamo, da ni noben namen »občine« od občank in občanov čim več »pokasirati«, želimo pa si premika naprej, ureditve tega področja tudi v imenu dviga našega odnosa do stvari, okolja, občinskih zemljišč in druge lastnine, ravnanja v skupno dobro. O vsem bo na koncu odločal občinski svet. Čas bo pokazal, kdaj bomo kot občina dovolj zreli za sprejem ustrezne odločitve na tem področju.
Ker je od avtorjev do Postojne ter Postojnčank in Postojnčanov žaljivih transparentov težko pričakovati kakršnokoli opravičilo (upanje sicer umre zadnje), se za konec v imenu velike večine preostalih občank in občanov naše občine, ki ne sodijo soljudi glede na poreklo, opravičujemo vsem, ki so jih omenjeni napisi kakorkoli prizadeli. Tu zlasti mislimo na zaposlene, ki k nam vsakodnevno prihajajo iz občin SOU in opravljajo delo v šolstvu, zdravstvu, sociali, gospodarstvu ali pa se udejstvujejo v naših društvih in seveda na številne dijake bistriške gimnazije. Sovraštvo do drugih še nikoli ni prineslo nič dobrega.
Prilagamo tudi gradivo o delu s področja SOU občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke.
