V petek, 20. septembra 2024, je na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani potekal v sklopu obeleževanja 60. obletnice nastanka Beneške listine 5. mednarodni znanstveni simpozij ICOMOS Slovenija.
ICOMOS, mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja, je strokovno združenje, ki si prizadeva za ohranjanje in zaščito kulturne dediščine po vsem svetu. Njegova primarna funkcija na mednarodni ravni, kjer nastopa kot eden izmed svetovalnih organov za UNESCO, je vrednotenje in priprava nominacij za kulturno, naravno ter integralno svetovno dediščino (World Heritage Sites). Ustanovljen je bil leta 1965 kot rezultat Beneške listine iz četa 1964.
Dediščina in skupnost: priložnosti in izzivi kulturnega turizma
Tema letošnjega simpozija, ki ga je pripravil ICOMOS Slovenija, je bila Dediščina in skupnost: priložnosti in izzivi kulturnega turizma. Gre za temo, ki se v številnih lokalnih okoljih kaže kot pomemben, velikokrat tudi pereč razvojni izziv. Udeleženci so se preizpraševali, kaj kulturnodediščinski turizem kot razvojni potencial prinaša v lokalna okolja. Ob neustreznem upravljanju lahko prispeva k degradaciji kulturne dediščine, zato je treba vedno znova postavljati vprašanja družbenih, etičnih, kulturnih, okoljskih in ekonomskih pravic, povezanih s turizmom.
Pomembno je, da kulturnodediščinski turizem upravljamo celostno. V skladu s cilji Mednarodne listine ICOMOS o kulturnodediščinskem turizmu (2022) je ključnega pomena, da se varstvo kulturne dediščine in pravic skupnosti postavi v središče politike in projektov v kulturnodediščinskem turizmu, da se spodbuja sodelovanje deležnikov in participativno upravljanje na področju kulturne dediščine in turizma ter da se upravljanje obeh področij usmerja v podporo ciljem trajnostnega razvoja, s skrbjo za dediščino ter s pravičnim in vključujočim razvojem lokalnih skupnosti.
Izzivi, s katerimi se soočamo pri uresničevanju trajnostne razvojne politike območij kulturne dediščine, so bili obravnavani v treh sklopih. Prvi sklop se je posvečal varstvu kulturne dediščine in pravicam skupnosti kot temeljev za razvoj kulturnodediščinskega turizma, v drugem sklopu so se iskali odgovori na vprašanja, kaj so pasti turistifikacije in kako jih premagati, v tretjem sklopu pa so udeleženci obravnavali kulturnodediščinski turizem in vlogo znamčenja dediščine.
Kettejeva pot po novem bolj dostopna obiskovalcem
Med primeri gradov Posavja, rudnika Sitarjevec, tovarne industrijskih peči Peć, Baščaršije v Sarajevu je Aneja Rože Kravanja z Občine Ilirska Bistrica v tretjem sklopu predstavljala prispevek Ohranjanje dediščine je predpogoj za trženje Kettejeve poti, vzpostavljene v post-humanističnem duhu leta 2006. Njen osrednji pomen je predstavljanje in trženje kulturne dediščine, povezane z življenjem in delom Dragotina Ketteja.
Zaradi različnih razlogov, tako fizičnih kot vsebinskih, je bila ta dediščina obiskovalcem te literarne poti večinoma nedostopna, zato jo Občina Ilirska Bistrica skupaj z drugimi akterji, institucijami kot tudi z lokalnim prebivalstvom, prenavlja, saj se zaveda, da je ohranjanje dediščine nujno in da ga je treba nujno spremljati. To je tudi predpogoj za njeno kvalitetno trženje, v katerem kulturna dediščina ni obravnavana le kot industrija in gospodarski sektor.
Zanimive povzetke z 5. mednarodnega znanstvenega simpozija ICOMOS-a Slovenija si lahko preberete tukaj: https://www.icomos.si/files/2024/03/Icomos_Povzetki_2024_Web.pdf.
Vljudno vabljeni k branju!
