V sklopu 34. Dnevov Evropske kulturne dediščine in 12. Tedna kulturne dediščine se je včeraj zvečer na Domu na Vidmu odvijal dogodek pod naslovom Literarne poti v občini Ilirska Bistrica.
Literarni turizem nam ponuja nekoliko drugačno obliko potovanj, kot smo jih morda vajeni. Namesto klasičnih turističnih destinacij nam literarni turizem pogosto ponuja obisk destinacij, ki nam morda niso tako znane, so pa zaradi literarnih junakov, življenja pesnikov in pisateljev ali literarnih del, pravljic, romanov ali pesmi vredne obiska. Ena najbolj priljubljenih sodobnih literarnih destinacij je gotovo Velika Britanija, kamor potujejo oboževalci Harryja Potterja. Vendar še zdaleč ni edina. Kar nekaj destinacij, povezanih z literarnim turizmom, imamo tudi v Sloveniji. Spomnimo se na primer na Pot kulturne dediščine Žirovnica ali na Levstikovo pot, znano tudi kot Potovanje od Litije do Čateža. Po celotnem slovenskem ozemlju poteka kot transverzala točkovnega tipa, Slovenska pisateljska pot, ki bogato zapuščino slovenske besede oživlja in jo kot literarno dediščino nazorno povezuje v sodobno doživljajsko zgodbo o pisateljih.
Bogat na literarnem področju je tudi prostor občine Ilirska Bistrica. Na to nam kažejo ustvarjalci, povezani v Literarnem društvu Ilirska Bistrica in drugi posamezniki, ustvarjalci leposlovnih vsebin, obenem pa tudi dediščina književnikov, ki so se tukaj rodili oziroma delovali in ki živijo z nami preko svojih del in spomenikov. Življenja in dela nekaterih od njih so predstavljena tudi na tematskih oziroma literarnih poteh, ki potekajo v občini Ilirska Bistrica. Teh jih je kar pet: poleg Kettejeve in Maksine poti so se vzpostavile pred kratkim še Vilharjeva učna pot, Z zgodbami na pot in Bralno-gibalna Žnideršičeva pot. Vsem petim potem je skupno to, da so interdisciplinarne, saj povezujejo književnost, zgodovino, umetnost, naravo in rekreacijo. Zaradi tega so privlačne ne le za tiste, ki so oziroma ste knjižni molji, temveč tudi za druge, ki bolj poredkoma vzamejo kakšno leposlovje v roke. Književnost gre tudi z roko v roki z glasbo, kar smo lahko občutili na Premskih srečanjih Literarnega društva Ilirska Bistrica, tokrat pa smo si lahko ogledali, kako predstaviti življenje in delo skladatelja, književnika in politika Miroslava Vilharja. Še pred tem pa smo slišali, kaj sploh je literarni turizem in kakšne so njegove koristi.
Dr. Jasna Potočnik Topler iz Fakultete za turizem Univerze v Mariboru je predstavila Literarni turizem v Evropi in v Sloveniji. Za tem sta Martina Erjavec in Polona Zevnik iz RRA Zeleni Kras predstavili Interregov projekt Tartini Bis, v katerega so zajete tudi aktivnosti, kako narediti dediščino Miroslava Vilharja dostopnejšo strokovnejši in laični javnosti.
Kot prvo od literarnih poti je Aneja Rože Kravanja iz Občine Ilirska Bistrica predstavila Kettejevo pot, natančneje njeno prenovo. Za tem je Katarina Škrab iz Knjižnic Makse Samsa Ilirska Bistrica predstavila Maksino pot. Kot tretjo literarno pot je Gabrijela Blokar iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica predstavila Z zgodbami na pot, Bralno-gibalno Žnideršičeva pot pa je predstavila Anja Hofman, prav tako iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. Kot zadnja literarna pot je bila predstavljena Vilharjeva učna pot, ki jo je predstavila Klavdija Sotlar iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak.
Udeležence dogodka pa je sprva nagovoril župan, dr. Gregor Kovačič, ki je izrazil podporo aktivnostim na področju literarnega turizma.
Vljudno vabljeni na dogodke, ki bodo v občini Ilirska Bistrica potekali v sklopu letošnjih DEKD in TKD! Seznam dogodkov je na voljo tukaj.
