Po drugi svetovni vojni se je začela avtomobilska industrija čedalje bolj razvijati. Avtomobili so postali znak napredka in statusni simbol. Postali so vse bolj dostopnejši delavskemu razredu. Omogočali so zasebno mobilnost brez omejenosti na avtobusne/železniške postaje ali postajališča in na vozne rede javnega potniškega prometa. Stopnja motorizacije je tako od leta 1970 naraščala, ta trend pa se vleče še v sedanjost. Če je takrat stopnja motorizacije znašala le 87 avtomobilov na 1000 prebivalcev, je leta 2010 narasla na kar 518 avtomobilov na 1000 prebivalcev. V tem pogledu se Slovenija umešča med najbolj razvitejše evropske države.
Naraščanje števila avtomobilov je botrovalo k vse večjemu številu asfaltiranih cest, gradnji avtocest in vzpostavljanju vse več parkirnih mest. Posledično je bilo zelenih površin v mestih vse manj, zrak pa je postajal zaradi izpušnih plinov vse bolj onesnažen. Zaradi naraščanja voženj z osebnimi avtomobili se je število potnikov, prepeljanih z javnim potniškim prometom, zniževalo, kolesarjenje in pešačenje pa sta postala stvar zaničevanja. Okoljska obremenitev in vse manj telesnega gibanja sta prinesla (oz. prinašajo) za seboj tudi breme s tem povezanih zdravstvenih bolezni.
Naraščanje motorizacije v Sloveniji se je v preteklih letih kot posledica gospodarske krize nekoliko upočasnilo, hkrati pa so na ta trend nedvomno vplivali tudi ustrezno sprejeti ukrepi, ki stremijo k vzpostavljanju trajnostne mobilnosti. Ta daje med drugim prednost hoji, kolesarjenju, uporabi javnega prevoza in drugim alternativnim oblikam trajnostne mobilnosti pred uporabo osebnih avtomobilov, zlasti tistih, ki uporabljajo fosilna goriva. Trajnostna mobilnost s tem pozitivno prispeva k bolj zdravemu okolju in kakovostnejšemu bivanju ljudi.
Pozitivnih učinkov trajnostne mobilnosti na okolje ter na življenje občanov in občank se zaveda tudi Občina Ilirska Bistrica, ki je skupaj s strokovnjaki s tega področja leta 2016 v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 izdelala celostno prometno strategijo. V sklopu priprav je bilo ugotovljenih več izzivov, s katerimi se občina spopada. To so:
Načrtovanje celostne prometne strategije v občini Ilirska Bistrica. Vir: Celostna prometna startegija Občine Ilirska Bistrica, str. 10.
»Z izvajanjem sprejetih ukrepov bomo poskušali doseči trajnostno mobilnost. Optimalni pogoji za pešce in kolesarje, razvoj javnega in železniškega prometa z okolju prijaznimi gorivi ter zmanjšanje potrebe po prevozih z avtomobili bodo občutno zmanjšali negativne vplive na okolje«
(Emil Rojc, ilirskobistriški župan, Celostna prometna strategija, str. 3).
Vizija razvoja prometa se je razdelila v pet stebrov, ki se med seboj povezujejo:
Našteti stebri so postali izhodišče za nadaljnje ukrepe. Poleg obvoznice v Ilirski Bistrici (zgrajene leta 2015) se je zgradila še obvoznica Ilirska Bistrica-Knežak. Izpeljanih je bilo še nekaj drugih ukrepov, ki so prikazani spodaj. Občina Ilirska Bistrica pa že dela na drugih ukrepih, zadanih v celostni prometni strategiji, kot so na primer daljinske kolesarske povezave.
Več o celostni prometni strategiji občine Ilirska Bistrica:
CPS_IlirskaBistrica-Publikacija.pdf
CPS_IlirskaBistrica-Zlozenka.pdf
Avtorica prispevka: Aneja Rože, Občina Ilirska Bistrica.
Viri in literatura:
