V projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira in vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije, se je od leta 2016 do danes, vključilo že 60 slovenskih občin, ki igrajo ključno vlogo pri postavitvi sistema in si prizadevajo za dvig kakovosti življenja svojih občank in občanov. Projekt spodbuja občine, da v svojih urbanih okoljih zagotovijo ustrezno dostopnost in vključevanje v družbene dejavnosti za vse, s poudarkom na osebah z oviranostmi, ki so iz družbe pogosto izključene.
Projekt se razvija v treh razvojnih stopnjah: zbiranje podatkov o dostopnosti za celo državo, vzdrževanje podatkov, kot tretja faza pa je v naslednjih letih planirana Platforma mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide in starejše v domačem okolju, ki bo povezala različne podatkovne baze in ponudila dodatne storitve.
Trenutno se skoraj 45 odstotkov prebivalstva uvršča med ranljive skupine udeležencev v prometu, odstotek pa se bo zaradi staranja prebivalstva z leti še stopnjeval, nenazadnje bomo kakovostno načrtovanje potrebovali prav vsi, zato je za učinkovito omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi in višjo kakovost življenja potrebno standardizirati zajem in obdelavo podatkov, vzpostaviti enoten državni sloj za mobilnost ranljivih skupin (razvoj pregledovalnika in brezplačna uporaba podatkov), standardizirati uporabniške izkušnje kartografskih gradiv, pripraviti osnovo za odpravo ovir v prostoru (katalog ovir) in razviti nove izdelke ter storitve (spletna in tiskana karta, navigacija invalidov).
In katere ranljive skupine zajema projekt? Slepe in slabovidne, gibalno ovirane, gluhe in naglušne ter starejše. Pri slepih in slabovidnih se zbirajo podatki o fizičnih ovirah za slepe in slabovidne, o zvočnih semaforjih, talnemu taktilnemu vodilnemu sistemu, dostopnosti do javnega objekta in javnega prometa; gibalno ovirani so pozorni na fizične ovire, javne sanitarije za gibalno ovirane, parkirna mesta za gibalno ovirane, dostopnosti javnih objektov, dostopne poti za gibalno ovirane in na javni promet. Gluhe in naglušne zanimajo informacijske ovire, indukcijske zanke, parkirna mesta za invalide, dostopnost javnih objektov in javni promet; starejši pa večjo pozornost posvečajo fizičnim oviram in primernostim poti ter dostopnosti javnih objektov za starejše, javnemu prometu ter javnim sanitarijam.
Med občinami Primorsko-notranjske regije, ki so del invalidom prijaznega projekta, je tudi Občina Ilirska Bistrica, ki je v septembru organizirala strokovni pregled terena v Ilirski Bistrici. Zunanji sodelavec Geodetskega inštituta Slovenije in predstavnik invalidov Aljoše Škaper je namreč v družbi domačega arhitekta Marjana Kreblja poslikal in popisal ovire, s katerimi se soočajo gibalno ovirani ljudje v Ilirski Bistrici. V aplikacijo je tako vnesel podatke o prehodih za pešce, parkiriščih, različno širokih pločnikih in previsokih robnikih, motečih količkih in podobno.
Na predstavitvenem dogodku 26. oktobra 2023 v Domu na Vidmu, na katerem sta sodelovala tudi predstavnika projekta Vojmir Drašler z Ministrstva za infrastukturo in mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije, je predstavnik invalidov Aljoša Škaper pohvalil urejenost ilirskobistriških pešpoti, kot ulico s prostorom za izboljšavo pa je izpostavil Cankarjevo ulico, ki ni najbolj prijazna do invalidov. Župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič je poudaril, da bodo zbrani podatki odlična podlaga za nadaljnje izboljšave in invalidom prijazne projekte, ki se bodo izvedli v prihodnosti glede na razpoložljiva sredstva v občinskem proračunu.
S ciljem boljšega dostopa do informacija za vse ranljive skupine na občinskih digitalnih kanalih, pa je Občina Ilirska Bistrica že poleti vzpostavila novo, uporabnikom prijazno spletno stran, ki ustreza Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij in tako olajša branje vsebin slepim in slabovidnim osebam.
