V nedeljo, 5. novembra, je v cerkvi sv. Helene na Premu potekala maša s slovesnostjo v čast prenovljeni, zdaj res lepi notranjosti premske cerkve, ki je najbolj znana kot prva cerkev, ki jo je v nizu cerkva v slovenskem prostoru na obmejnem območju z Italijo poslikal Tone Kralj.
Z zadnjimi restavratorskimi deli, za katera je ilirskobistriška župnija pridobila denar na razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, je bila dokončana večletna obnova premske cerkve. Kot nam je pojasnila Minka Osojnik z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območna enota Nova Gorica (ZVKD OE Nova Gorica), je zamakanje strehe povzročilo takšno škodo na ometih, da so bili ti dejansko nevarni za ljudi, zaradi zamakanja in kondenza pa so bile ogroženi še tisti deli poslikav, ki so bili sploh še ohranjeni.
Na mestu cerkve iz 17. stol. je bila med leti 1866 in 1868 zgrajena nova po načrtih F. Faleschinija. Pozidana je v psevdoromanskem slogu z izrazitimi baročnimi značilnostmi. Sestavljata jo prostorna ladja s kupolo ter zvonikom nad vhodom in velik, tristrano zaključen prezbiterij. Nekaj opreme je iz prejšnje cerkve, preostala je večinoma s konca 19. stoletja. Na glavnem oltarju je slika sv. Helene, delo slikarja P. Künla iz leta 1856. Notranjost cerkve krasijo poslikave Toneta Kralja iz leta 1921 in sočasna dekorativno-figuralna poslikava, delo delavnice F. Furlanija.
Rekonstrukcije na podlagi še ohranjenih ostankov poslikav in starih slik
Poslikava v prezbiteriju je dekorativno figuralna, obok prekrivajo trtini listi in vitice, bogati rastlinski ornamenti in dva medaljona s podobama svetega Petra in Pavla. Poslikava na oboku je v celoti delo delavnice Furlani - gre za družino slikarjev, ki je nekaj let za premsko cerkvijo z zelo podobno poslikavo uredila tudi notranjščino cerkve sv. Roka v Nabrežini nad Trstom. V predelih sten je sicer že v osnovi bogato ornamentalno poslikavo dopolnil še Tone Kralj.
Med deli so restavratorke ugotovile, da je Kralj svojo poslikavo ponekod izvedel kar preko prejšnjih dekoracij, saj le-te na več mestih prosevajo skozi. Kot je pri Kraljevih poslikavah zelo pogosto, je s tehnološkega vidika njegova poslikava precej problematična (slikat je moral s slabimi materiali, včasih precej na hitro in skrivoma) tako da so imele restavratorke zahtevno delo. Zaradi mnogih poškodb, ki so jih poslikave doživele v preteklosti, je bilo veliko površin potrebno v celoti rekonstruirati. Na srečo se je ohranilo dovolj podatkov, da so vse rekonstrukcije verodostojni posnetki ohranjenih originalnih delov.
V ladji so bile s pomočjo starih fotografij, ki jih hrani ZVKDS OE Nova Gorica, rekonstruirane dekorativne poslikave vseh pilastrov, ki nosijo kupolo. Ti pilastri so bili do obnove prekriti s tanko plastjo svetlo sivega ometa, ki so ga preko originalnih dekoracij nanesli med eno od obnov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Restavrirane so bile tudi vse poslikave na koru in pod korom. Na stropu nad orglami je bila pod beleži najdena še ena dekorativna bordura iz vitic, ki je bila delno odkrita in rekonstruirana. Med restavriranjem poslikav Toneta Kralja na koru je bila pod kasneje naslikanim okvirjem prizora s sv. Cecilijo odkrit Kraljev podpis in letnica 1921.
Vsa dela je izvedlo podjetje GNOM d.o.o. iz Šentvida pri Stični pod vodstvom restavratork Mateje Krošelj in Marine Gruden.
S prenovo cerkve so začeli že leta 2007
Leta 2007 je bila v celoti prenovljena streha cerkve, dve leti pozneje ometi zvonika, sledila je izdelava novih klopi in stopnic na kor ter vrat v zakristijo. Z denarjem ministrstva za kulturo sta bili obnovljeni dve Kraljevi poslikavi, sv. Brata Cirila in Metoda in Marijnega oznanjenja.
V sklopu pridobljenih interventnih sredstev Ministrstva za kulturo so bila v cerkvi med julijem in decembrom 2022 izvedena konservatorsko-restavratorska dela na poslikavah kupole cerkvene ladje. Zaradi posledic zamakanj strehe v preteklosti in dotrajanosti materialov je ob nedavnem potresu prišlo do novih poškodb ometov v kupoli, ki so v večjih kosih odpadli na tla, zaradi česar je bila sanacija nujna. Interventni poseg je zajemal ureditev mest preperelih ometov, odstranjevanje nečistoč, utrjevanje prhkih nosilnih ometov z obšivanjem in injektiranjem ter utrjevanje barvnih plasti. Po končanih interventnih delih je župnija pristopila še k zaključni fazi restavratorskega postopka, ki je vključevala retušo in rekonstrukcijo poslikav v kupoli.
Po končani obnovi kupole cerkvene ladje z interventnimi 65.000 evri ministrstva za kulturo se je župnija pogumno odločila, da z restavratorskimi deli na poslikavah nadaljuje. Po uspešno pridobljenih sredstvih na razpisu Ministrstva za kulturo za obnovo kulturnih spomenikih (29.000 evrov), s finančno pomočjo občine Ilirska Bistrica (2.140 evrov) in sredstvi župnije se je v letu 2023 celovita obnova notranjščine tudi zaključila.
Ogromno restavratorsko delo, števila ostala obnovitvena dela
Na nedeljski maši s slovesnostjo ob končani delih so sodelovali škof koprske škofije Jurij Bizjak, ki je obnovljeno cerkev blagoslovil, župnik Stanko Fajdiga, domačin, upokojeni profesor teologije, dr. Rafko Valenčič, in drugi predstavniki Cerkve, predstavniki ZVKD Nova Gorica, ministrstva za kulturo ter izvajalci del. Stanko Fajdiga se je v imenu župnije zahvalil najprej Minki Osojnik, ki je spodbudila župnika k prijavi na razpis za dokončanje obnovitvenih del in ki je skupaj z Marto Bensa redno spremljala napredovanje del v cerkvi. Župnik se je zahvalil tudi predstavnikom ministrstva za kulturo, restavratorkam in direktorju podjetja GNOM, Jožetu Drešarju, ki je notranjščino cerkve restavriralo. Kot je povedala Minka Osojnik, so restavratorke opravile res ogromno delo, saj je bila sama površina za restavriranje ogromna. Nekdanji sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, zaslužen za restavriranje Kraljevih poslikav v stranskih ladjah pred leti pod okriljem Restavratorskega centra, pa je za mikrofonom povedal, da je kot študent Toneta Kralja srečal, ko je v Soči in Čezsoči restavriral svoje poslikave in študentu navrgel, da je vsa svoja dela pripravljen izgubiti, zato »da bi lahko rešil Prem in Avber«.
Zahvale so bili deležni še arhitektka Jeronima Kastelic, ki je načrtovala osvetlitev prostora, podjetje Elektro Skok, Janez Škrl (restavracija lestenca). Jožetu Rosi se je župnik zahvalil za uokvirjanje podob križevega pota, Stanko Fajdiga pa se je zahvalil še številnim v krajevni skupnosti, gospodarskemu svetu, Občini Ilirska Bistrica in vsem, ki so sodelovali pri delih in pripravi in izvedbi slovesnosti.
Vsi v cerkvi pa smo uživali v kulturnem programu z branjem pesmi domačinke Jerice Strle in ob petju Cerkvenega mešanega pevskega zbora Zvon z Markom Kanalcem na orglah ter Ženskega pevskega zbora Prem.
(Vir: gradivo ZVKDS OE Nova Gorica)
Foto dogodka: Mateja Maraž, Katja Kirn Vodopivec (PN) in Simon Avsec
Foto restavracije poslikav: ZVKDS OE Nova Gorica
