Življenje je kot svinčnik. Z vsakim dnem je krajše. Pozabimo na žalost in skrbi in si narišimo nekaj lepega, prijetnega in nepozabnega, česar se bomo še dolgo spominjali, smo si mislili v Harijah in se vključili v praznovanje letošnjega 44. meseca kulture na Ilirskobistriškem.
Trenutki življenja
Pomembne poti, takšne, ki si jih človek želi večkrat prehoditi, jih želi spoznati in razumeti, zarišejo naključni trenutki. Eden izmed takšnih je bil zagotovo drugi del božičnega koncerta, ki so ga v Venček božičnih spletle učenke solopetja tukajšnje glasbene šole, iz razreda prof. Janje Konestabo. Ob spremljavi prof. Marka Kanalca so nam v nedeljo, 21. januarja, v cerkvi sv. Štefana v Harijah, otoplile srca in izvabile čudovite nasmehe na lica, ki so nas prijetno pobožali, osrečili in razveselili.
Kultura in zgodovinska mesta
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je bilo v času med 31. januarjem in 3. februarjem prizorišče 34. osrednjega turističnega sejma Alpe-Adria. V ospredju predstavitve so si podajali roke kultura in zgodovinska mesta Slovenije. Na sejmu se je predstavilo več kot 350 turističnih ponudnikov iz 13 držav. Poleg Slovenije še iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Francije, Švedske, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Nepala in Tajske. Seveda se bo kateri izmed bralcev vprašal: » In kaj ste iskali tam vi? Kaj imate za ponuditi, kaj za pokazati?!«Če verjamete ali ne: marsikaj, kajti sodobni popotnik išče doživetja. Vse več jih stavi na aktivno preživljanje počitnic, mirno odkrivanje narave in kulturne dediščine.
»Forjšt«
Včasih je bila v Brkinih velika revščina. Zemlje je bilo malo, v vsaki hiši pa se je okrog ognjišča drenjalo toliko otrok, da jih matere niso mogle prešteti na prste obeh rok. Hrane ni bilo v izobilju, zato so morale biti precej iznajdljive, da so lahko nahranile vsa lačna usta. Kljub temu pa je bilo v navadi, da ko je prišel »forjšt u šišo«, brez »kofjeta nej šlu«. V tistih časih denarja za pravi čarobni napitek niso imeli. Gospodinje so ga pripravljale iz praženih ječmenovih zrn in posušene cikorje. Danes tega ne počne več nihče, navada, da »forjštu« ponudimo kavo, pa se je obdržala.
V nedeljo, 4. februarja, smo povabili v Harije na pravo kavo prav posebne goste. Pesnike, pisatelje, vsestranske kulturne delavce, ki tkejo niti med rimami in prozo. Ivka Spetiča Magajno, ki je zaslužen, da se v občini ponašamo z lastnim kulturnim praznikom. Danico Pardo, doma s Kettejevega hriba, kjer zvončki poženejo veliko prej kot v dolini in Janjo Penko Milostnik, nekdanjo učenko Osnovne šole Dragotina Ketteja, ki je kot osnovnošolka tako prepričljivo deklamirala Kettejeve pesmi, da je bila z eno izmed njih izbrana za »Veseli tobogan«.
V dobri dve uri trajajoči prireditvi, so nam gostje zaupali veliko spominov; nas popeljali med svoje rime in prozne vrstice, tako, da prav nikomur ni bilo dolgčas. Z njimi je kramljala Martina Petek Gojak; za glasbene vložke so poskrbeli harijski cerkveni pevci in člani Brštulin bande; harmoniko je razpotegnil Ivan Šuštar, prav vsi pa smo si bili edini, da bi veljalo kaj takšnega še kdaj ponoviti.
Alenka Volk Penko, KETŠD A. Mihelčič Harije
