Bazoviška cesta 14
6250 Ilirska Bistrica
Zemonski baročni spomenik
Cerkev sv. Mihaela je kulturni spomenik in središče večstoletnega duhovnega zbiranja vaščanov Dolnjega Zemona. Na lopi pred cerkvijo so na kvalitetno klesanemu kamnitemu portalu tri letnice: letnica 1677, ki velja tudi za najstarejšo letnico, vklesano na cerkvi, letnica 1864, ki je bila verjetno vklesana ob razširitvi cerkve, in letnica 2010, ki spominja na obnovo ostrešja in dozidavo zvonika.
Notranjost cerkve je baročna. Stene so obogatene s trostopničastimi pilastri, ki segajo do profiliranega venčnega zidca. Ta objema vse stene prezbiterija in sega preko slavoloka v ladjo cerkve. Cerkev ima tri oltarje, glavni, marmornati je posvečen zavetniku vasi sv. Mihaelu (podoba iz leta 1922), pred obnovo v sedemdesetih letih pa je bil kombiniran z leseno arhitekturo. Levi stranski leseni oltar je posvečen sv. Florijanu in je bil obnovljen leta 2004, desni pa svetemu Kancijanu. Slednji je bil prenešen iz prve Zemonske cerkve na drugi lokaciji. Ob obnovi slike sv. Kancijana leta 2015 je bila odkrita starejša slika na leseni podlagi. V cerkvi je tudi grobnica grofov iz bližnjega gradu iz leta 1721.
Dvakrat obnovljena v 20. stoletju, že druga obnova tudi v tem
Notranjost cerkve je bila v prejšnjem stoletju obnovljena dvakrat. Prvič v vojnem času leta 1942, ko je bila na novo prepleskana in okrašena s šablonsko tehniko, in drugič leta 1971, ko je bila obnovljena bolj temeljito z novimi oblogami, pleskom, novimi tlaki, novim stropom nad prezbiterijem in okni. Takrat so na žalost odstranili tudi leseni del glavnega oltarja in prekrili opečni tlak, ki je edinstven v našem prostoru. V cerkev so bile iz samostana prenesene klopi in miza stranskega oltarja, ki je postala mašna miza.
Kot je zapisano, je zadnja velika obnova na cerkvi potekala leta 2010, ko so Zemonci zamenjali celotno ostrešje cerkve in dozidali manjkajoči zvonik. Takrat je v zvoniku zazvonil tudi drugi zvon (prejšnji je bil odpeljan v vojnem času), nov zvon je darovala domačinka Stana Vrh. V tem vmesnem času se je tudi v notranjosti izvajalo manjše obnove, največja pridobitev pa je bil nov leseni križev pot (leta 2022), ki ga je 14 let izdeloval in nato podaril Janez Škrlj.
Lansko leto smo se domačini ocenili, da je dozorel čas za tretjo obnovo dotrajane notranjosti. Na zboru krajanov smo predstavili pobudo in dobili soglasno podporo udeležencev. Oblikovali smo odbor za obnovo in začeli s pripravami na dela ob soglasju župnika Stanka Fajdige in novogoriške enote Zavoda z varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije (ZVKD)
Minka Osojnik z ZVKD, ki je bdela že nad obnovo cerkve sv. Petra v Trnovem in cerkve sv. Helene na Premu, je predlagala, da se na nekaj točkah odpre novi tlak in ugotovi, ali se pod njim skriva starejši, opečni. Prva odkritja so bila spodbudna in tako so krajani organizirali delovno vikend akcijo. Odziv je bil nad pričakovanji, saj se je vabilu odzvalo več kot 30 prostovoljcev. V petek so iz cerkve odtranili cerkveno opremo, v soboto pa odstranili betonski tlak, neustrezne stopnice okrog stranskih oltarjev in dotrajan omet.
Tako pripravljena notranjost cerkve čaka na strokovno presojo nadaljnih korakov pri obnovi. Vsekakor bo opečni tlak deležen obnove ali rekonstrukcije, saj je edini takšen v cerkvah ilirskobistriške župnije, na novo bodo ometane dotrajane stene, položen tlak v vhodni lopi, zamenjan bo tudi lesen strop nad prezbiterijem, dotrajane klopi pa bodo restavrirane ali izdelane na novo.
Koliko časa bo trajala obnova, še ne vemo, domačini pa si želimo, da bi letos lahko obnovili prezbiterij cerkve. Če pa bi zbrali toliko denarja, da bi bila mogoča celotna obnova, bi pohiteli z vsemi naštetimi deli.
Primož Rojc